J. K. Rowling svetovna javnost najbolje pozna kot avtorico serije uspešnic o čarovniku Harryju Potterju. Knjige so bile prodane v več kot 450 milijonov izvodih ter prevedene v kar 73 jezikov. Gre za najbolje prodajano knjižno serijo v zgodovini in izjemno podlago za osem filmov o Harryju Potterju, ki veljajo za drugo največje filmsko delo v zgodovini. Vse to je J. K. Rowling resda prineslo svetovno slavo in ogromno denarja, a njena pot do uspeha je bila vse prej kot posuta z rožicami.

Joanne 'Jo' Rowling se je rodila 31. julija leta 1965 v majhnem mestecu Yate v Gloucestershireu v Veliki Britaniji, slabih 20 kilometrov severno od Bristola. Njen oče Peter James Rowling je bil inženir v legendarni britanski tovarni avtomobilov Rolls-Royce, mama Anne Rowling (dekliško Volant) je bila učiteljica znanstvenih ved francosko-škotskih korenin. Starša sta bila iz revnih družin, spoznala sta se pri 18 letih, se leto pozneje poročila, pri 20 se jima je rodila Joanne. Nikoli nista imela možnosti obiskovati univerze, a sta se s trdim delom na vse pretege trudila Joanne in pozneje še sestrici Dianne nuditi kar se da lagodno življenje.

Prvo zgodbo je napisala pri šestih letih

Joanne je bila majhna, okroglolična in sanjava punčka z očali. Že v zgodnjem otroštvu je ves čas pisala zgodbice in jih pripovedovala svoji mlajši sestrici Dianne. "Prva zgodba, ki sem jo kadar koli napisala, je nastala, ko mi je bilo pet ali šest let. Šlo je za pravljico o Zajcu, ki je dobil ošpice in so ga zaradi tega obiskali prijatelji, med katerimi je bila tudi velika čebela, imenovana gospodična Čebela," je Rowlingova spomine na svojo otroštvo obudila v nekem intervjuju leta 1998.

Ko je bilo Joanne pet let, je znala obnoviti tako rekoč vsako otroško knjigo, ki so jo imeli doma. Želela si je dobre izobrazbe, zato je komaj čakala, da je prestopila prag osnovne šole St Michael's in se tam zaljubila v ustvarjanje iz gline, slikanje ter zgodovino književnosti. A njena največja strast je bilo še vedno pisanje. "Prepričana sem bila, da je edina stvar, ki jo želim v življenju početi, pisati romane," je Rowlingova povedala v svojem začetnem govoru na univerzi Harvard leta 2008. "Vendar pa sta moja starša, ki sta prihajala iz revnih družin, menila, da je moja domišljija namenjena le osebni zabavi in da z njo nikoli ne bom sposobna odplačevati hipoteke ali si zagotoviti pokojnino."

Nekaj let po vstopu v osnovno šolo, se je Joanne skupaj z družino preselila v vasico Tutshill na območje Deanskega gozda. Sicer resda nikoli ni živela tako kot njen junak Harry, a svoja najstniška leta je kljub temu opisala kot precej težavno obdobje. "Nisem bila posebno srečna. Mislim, da je bil to grozen čas življenja," je pred časom povedala za New Yorker. Ko je imela 15 let, se je namreč družina ponovno preselila in tokrat je Rowlingova močno pogrešala svoje prijatelje. Poleg tega je tistega leta umrla tudi njena najljubša babica, odnos z očetom se je ohladil, za piko na i pa so materi diagnosticirali hudo obliko multiple skleroze.

Harryja Potterja je začela načrtovati leta 1990

Po zaključeni srednji šoli Wyedean leta 1983 se je Joanne vpisala na univerzo Exeter na fakulteto za filologijo, kjer je študirala francoščino in klasike. Ta ideja je bila dejansko želja njenih staršev, ki sta upala, da si bo njuna hčerka v prihodnosti lahko zgradila uspešno kariero kot prevajalka ali dvojezična tajnica. Martin Sorrell, profesor francoščine na univerzi, se je Rowlingove spominjal kot "tihe, a izjemno sposobne študentke s temnimi lasmi v jakni iz džinsa, ki je v akademskem smislu dajala od sebe toliko, kolikor je bilo treba". Tudi sama se spominja, da je v študij vlagala bolj malo truda. Veliko raje se je posvečala prebiranju del Dickensa in Tolkiena ter poslušala skupino 'The Smiths'.

Leta 1986, leto dni po pripravništvu v Parizu, je Rowlingova diplomirala iz francoščine in klasične umetnosti, se preselila v London in se podala na lov za delom. Preizkusila se je na številnih delovnih mestih, na koncu pa pristala na raziskovalnem oddelku organizacije Amnesty International, kjer je opravljala prevajalska dela. To delo se ji je zdelo zelo pomembno, a kot je priznala pozneje, je vedno vedela, da ni zanjo. "Sem eden najbolj neorganiziranih ljudi na svetu in, kot sem pozneje dokazala, najslabša tajnica, kar si jo lahko zamislite,"  je povedala. "Vse, kar mi je bilo kdaj všeč od dela v pisarni, je bila možnost, da sem na računalnik pisala svoje zgodbe, ko me nihče ni nadzoroval. Nikoli nisem posvečala velike pozornosti dogajanju na sestankih, ker sem, medtem ko so drugi sestankovali, sama običajno pisala osnutke svojih zgodb v beležko ali izbirala najboljša imena za svoje karakterje."

Poleti leta 1990 se je Joannin takratni fant preselil v Manchester in Joanne ga je nek konec tedna obiskala, da bi mu pomagala pri iskanju stanovanja. Na vlaku nazaj v London se ji je porodila ideja o Harryju Potterju. Ni znala povedati, zakaj ali kaj jo je sprožilo, a si je takoj zelo jasno predstavljala celotno dogajanje in čarovniško šolo. Ideja je bila zgodba o dečku, ki ni vedel, da je čarovnik, dokler ga niso povabili v čarovniško šolo. Ko se je vrnila domov, se je takoj usedla za svojo mizo in začela pisati. V naslednjih petih letih je sestavila osnutke za sedem knjig v seriji, pisala je na dolgi rok in si delala zapiske na različnih papirjih. Ločeno je začela delati tudi na romanu za odrasle, ki pa ga nikoli ni dokončala. Nekega dne so stanovanje, v katerem je živela, oropali. Tatovi so odtujili veliko spominkov in vrednih stvari, a na srečo se niso dotaknili škatle za čevlje, ki je bila polna osnutkov poznejše uspešnice o Harryju Potterju. Mlada pisateljica se je še kako dobro zavedala, da so bili ti zapiski njen največji dragulj.

Materina smrt, selitev, poroka, naraščaj, ločitev – popoln recept za depresijo

Najbolj travmatičen dan v življenju J. K. Rowling, je bil, kot je priznala sama, 30. december leta 1991 – dan,  ko je v starosti komaj 45 let umrla njena mama. Šest dni, preden je umrla, jo je Joanne še obiskala, a ni slutila resnosti njene bolezni. Sicer je mati bila videti hudo izčrpana, a nihče si ni niti mislil, da se približuje tragedija. "Tistega groznega dne me je ob sedmih zjutraj poklical oče, in še preden je začel govoriti, sem vedela, kaj se je zgodilo," je leta 2006 povedala v intervjuju za The Telegraph. "Ko sem tekla dol po stopnicah, sem imela hrupno paniko v glavi, nisem mogla razumeti, da moje mame ni več. Še danes praktično ne mine dan, ko ne bi mislila na njo. Še toliko stvari bi ji želela povedati, neverjetno veliko."

Joanne je materina smrt pahnila v globoko depresijo. Devet mesecev pozneje se je odločila iz primeža obupa izviti tako, da se je preselila na Portugalsko in se zaposlila kot učiteljica angleščine. Po 18 mesecih bivanja v Portu je srečala televizijskega novinarja Jorgeja Arantesa, s katerim sta se 16. oktobra leta 1992 poročila. Kmalu zatem je Joanne zanosila, Jorgeja pa so pozvali na usposabljanje, zato je bil nekaj mesecev odsoten. Medtem ko moža ni bilo doma, je Joanne napisala tri poglavja prve knjige 'Harry Potter in kamen modrosti'. Po vrnitvi Jorge ni mogel najti službe, zato je morala Joanne delati skorajda do rojstva njune hčerke Jessice Isabel Rowling Arantes, ki se je rodila 27. julija 1993 na Portugalskem in je ime dobila po Joannini najljubši avtorici Jessici Mitford.

Decembra leta 1993, le nekaj mesecev po rojstvu hčerke, je soprog Joanne hudo pretepel in jo vrgel iz hiše. Z dojenčico je pristala na ulici brez vsega, zato je za pomoč prosila sestro, ki ji je nemudoma uredila letalske karte za let domov in jo za nekaj časa sprejela v svoj dom. Kot je pozneje povedala Rowlingova, je bila Dianne edina oseba, ki ji je lahko zaupala svoje težave in se vedno zanesla nanjo. Joannina depresija je dosegla dno in samo sebe je začela dojemati kot izmeček. Izjemno kratkotrajen zakon je propadel, bila je brez službe in samohranilka, ki je s hčerko živela skromno, kot se je v Veliki Britaniji le dalo. A kljub temu se danes teh let ne spominja samo po težavah, temveč pravi, da je bilo v njih tudi nekaj zelo pomembnega, saj se je s Portugalske vrnila v domovino bogatejša za hčerkico Jessico – in s "pol kovčka papirjev", na katerih je snovala zgodbo o Harryju Potterju.

Ob povratku v domovino so Rowlingovi diagnosticirali klinično depresijo in samomorilska nagnjenja. Njena bolezen ji je pomagala izmisliti si karakterje, ki so bili znani kot Dementorji, temačna bitja, ki se hranijo s človeškim veseljem in jih je mogoče srečati v romanu 'Harry Potter in jetnik iz Azkabana', tretjem v seriji romanov o Harryju Potterju. Nekaj tednov pozneje ji je uspelo najti majhno stanovanje v mestu Edinburgh, ki ga je vzela v najem. Ker je bila skorajda povsem brez denarja, je bila prisiljena živeti na državne stroške. Dobivala je 70 funtov (81 evrov) na teden, ki jih je porabila za poceni hrano in nekaj oblačil za svojo Jessico. Kot pravi, se je svoje stiske močno sramovala. Da ne bi dan za dnem ostajala doma, je Joanne s hčerko vsak dan hodila na sprehod. Potem je sedela ob skodelici kave v različnih kavarnah po mestu in v njihovem zavetju na pisalni stroj pisala svoj prvi roman. Vedno je imela s seboj tudi malo Jessico, ki je, medtem ko je mama neumorno tipkala, sladko spala v vozičku. Nekateri so menili, da je svojo knjigo pisala v kavarnah zato, da ne bi bilo treba ogrevati stanovanja, a je Rowlingova ta namigovanja pozneje zavrnila. 

V tistem času se je zdelo, da se nesreča in revščina nikoli ne bosta končali. Vse težave, ki so jo doletele, so jo povsem dotolkle, zato je bila primorana poiskati strokovno pomoč. "Okoliščine mojega življenja sredi dvajsetih leti so bile slabe in resnično sem padla pod težo pritiska. Depresija je najbolj neprijetna stvar, ki sem jo kdaj doživela," je pozneje dejala v intervjuju za Sunday Times. Pripravljena se je bila odpovedati vsemu, razen pisanju. Kot je razmišljala pozneje, so jo prav vsi ti padci naredili močnejšo, sicer najbrž nikoli ne bi uspela. "Te knjige ne bi mogla napisati, če ne bi bilo teh nekaj let, ko sem resnično živela skromno," je Rowlingova povedala leta 2012. "S hčerko sva nekaj let živeli od državne pomoči, ki pa bi jo sama imenovala velika korist."

Leta 1997 se je začela era Harryja Potterja

Leta 1995 je končala svojo prvo knjigo o Harryju Potterju in jo poslala različnim založnikom – in bila vedno znova zavrnjena. Po 12 neuspelih poskusih je zanimanje za njeno delo končno pokazal londonski literarni agent Christopher Little. Po letu dni je z relativno mlado založbo Bloomsbury sklenil dogovor, da bodo natisnili 500 izvodov knjige ter pisateljici zagotovil 2.500 britanskih funtov (2.912 evrov) predplačila. Založnik je Rowlingovo prosil, naj si izbere umetniško ime, saj je domneval, da fantje ne bodo želeli brati knjige, če bodo takoj na začetku vedeli, da jo je napisala ženska. Izbrala je J. K. Rowling – J je okrajšava za Joanne, K pa je okrajšava za Kathleen, njeno pokojno babico po očetovi strani, na katero je bila močno navezana. Knjiga 'Harry Potter in kamen modrosti' je bila tako leta 1997 končno na prodajnih policah. 

V le nekaj mesecih je knjiga v Veliki Britaniji postala pravi hit, zato je Rowlingova Harryja Potterja prodala še založbi Sholastic v Združene države Amerike za več kot 100.000 ameriških dolarjev (90.000 evrov). Joanne si je tako končno lahko privoščila lastno stanovanje. 'Harry Potter in dvorana skrivnosti' je bila druga knjiga v seriji. V Veliki Britaniji so jo začeli prodajati leta 1998 in tudi ta je požel veliko prodajo in številna priznanja. Leto zatem so jo ponudili tudi na ameriškem trgu. Oktobra leta 1998 je Rowlingova sporočila, da je s produkcijsko hišo Warner Bros. podpisala pogodbo o zakupu filmskih pravic vseh delov serije o Harryju Potterju in da bodo po njih posneli filme.

Prve tri knjige o Harryju Potterju so Rowlingovo izstrelile med zvezde. Pisanje naslednje knjige 'Harry Potter in ognjeni kelih' je bila intenzivna izkušnja. S 636 stranmi je bila kar dvakrat daljša od 'Jetnika iz Azkabana', a jo je Joanne kljub temu uspelo napisati v istem obdobju enega leta kot pretekle tri. Njeni založniki so se uskladili, da četrto knjigo istočasno ponudijo tudi na ameriškem trgu, zato je bila Rowlingova pod velikim pritiskom, saj je morala delo dokončati v roku. V tem času je sicer aktivno sodelovala tudi pri pripravi filmske različice prvega dela zgodbe o Harryju Potterju. 

Po štirih knjigah si je vzela premor – in se ponovno poročila

Ko je bila knjiga izdana, si je Rowlingova vzela premor. Kot je povedala za Bloomsbury, naslednje knjige ni mogla več napisati v samo letu dni. "Pritisk je postal prevelik. Bilo mi je težko pisati, ker tega nisem občutila nikoli prej v življenju. Intenzivnost nadzora je bila ogromna. Bila sem povsem nepripravljena na to. Morala sem stopiti korak nazaj." Za njeno duševno zdravje je bilo nujno potrebno, da si je vzela nekaj časa, da zadiha. "Morala sem se ustaviti in poskušati dojeti, kaj se mi je zgodilo," je Rowlingova povedala za Times of London leta 2003.

Leta 2001 je J. K. Rowling vendarle nadaljevala pisanje. Izdala je dve kratki knjigi – 'Fantastične zveri in kje jih najdemo' ter 'Quidditch skozi tisočletja'. Dobiček od obeh je šel v dobrodelne namene. Istega leta je na filmska platna prišel prvi film o Harryju Potterju, pod katerega se je podpisal Christopher Columbus in ki je 'pridelal' 974,8 milijona ameriških dolarjev (875,4 milijona evrov) dobička ter s tem Harryju Potterju utrl pot med najbolj uspešne filmske franšize v zgodovini.

26. decembra leta 2001, mesec dni po prihodu filma na velika platna, se je J. K. Rowling ponovno poročila. Njen novi soprog je bil takrat 30-letni škotski anesteziolog dr. Neil Scott Murray. Zasebna poročna slovesnost je potekala na domu slavne pisateljice v bližini Aberfeldyja in kot je pozneje izdala medijem, se je morala zakamuflirati, ko je šla izbrat poročno obleko, da je ne bi prepoznali. "Želela sem se samo poročiti z Neilom brez kakršnega koli pompa," je povedala za The Guardian. A namesto uživanja v zakonskem stanu se je neumorna Joanne ponovno vrgla v pisanje in leta 2003 je luč sveta ugledal 'Harry Potter in Feniksov red', njena najdaljša knjiga v seriji o mladem čarovniku.

Le nekaj tednov zatem sta se Joanne in Neil 24. marca leta 2003 razveselila sina, ki sta ga poimenovala David Gordon Rowling Murray. Joanne se je nato v celoti posvetila materinstvu. Leta 2004 jo je revija Forbes uvrstila na seznam najbogatejših ljudi na svetu. Poročali so, da je prva oseba na svetu, ki je postala milijarderka s pisanjem knjig. Pozneje je iz tega seznama izpadla, ker je ogromno svojega premoženja namenila v dobrodelne namene. Leta 2003 je povedala, da si vsak teden vzame en dan za dobrodelnost. Eden izmed njenih dobrodelnih projektov je Comic Relief, dobrodelna ustanova, ki je nastala s prodajo knjig 'Quidditch skozi tisočletja' in 'Fantastične zveri in kje jih najdemo'. Prav tako je postala predsednica organizacije Gingerbread, ki podpira starše samohranilce, ustanovila je regenerativno nevrološko kliniko Anne Rowling na univerzi v Edingurgu, ki ji je podarila 16 milijonov ameriških dolarjev za raziskave na področju multiple skleroze, zaradi katere je umrla njena mati. 

23. januarja leta 2005 se je zakoncema Rowling-Murray rodila hčerka Mackenzie Jean Rowling Murray, pol leta pozneje pa je Joanne na trg poslala knjigo 'Harry Potter in princ mešane krvi', ki jo je posvetila hčerki. Dve leti zatem je luč sveta ugledala zadnja v seriji knjig o Harryju Potterju: 'Harry Potter in svetinja smrti'. Šlo je za najhitreje prodajano knjigo vseh časov. Istega leta je luč sveta ugledal tudi film 'Harry Potter in Feniksov red'.

Slovo od Harryja Potterja – a ne za vedno

Leta 2010 so pri Unversal Studios odprli 'Čarobni svet Harryja Potterja', tematski park, ki je poustvarjal Bradavičarko in obiskovalcem omogoča, da izberejo čarobno palico in se z vlakcem smrti podajo na popotovanje po šoli. Tematski park je tako zelo priljubljen, da se je v prvem letu njegovega delovanja obisk Universal Studios povečal za kar 66 odstotkov, zdaj pa ima približno podoben obisk kot Disneyjev tematski park, ki je industriji vladal desetletja. Bloomberg je poročal, da je bila Rowlingova vključena v vsako minuto priprave tega projekta, da je v parku prepovedala prodajo hamburgerjev, pic in kokakole in zahtevala, da strežejo samo britansko hrano. Inženirji so skice, ki jih je pripravila za čudežno deželo, označili za nenavaden, nadrealističen projekt, ki je arhitekturno neizvedljiv, a so sčasoma vseeno našli način, da so uresničili njene zamisli.

Leta 2011 je luč sveta ugledal še zadnji del filmov o Harryju Potterju 'Svetinje smrti – 2. del' in podrl rekord največjega otvoritvenega konca tedna v zgodovini filmov. Daniel Radcliffe, Emma Watson in Rupert Grint so se poslovili od vlog, ki so močno zaznamovale njihove nadaljnje igralske kariere. Veliko poglavje v zgodovini filma se je s tem zaključilo tako za Harryja Potterja kot za milijona oboževalcev po vsem svetu.

Naslednje leto je Rowlingova izdala prvi roman, ki se ni nanašal na Harryja Potterja. Izdaja dela 'Nadomestne volitve' je bila pospremljena z nekaj negotovosti in vznemirjenja. Rečeno je bilo, da se bo zgodba nanašala na lokalno politiko v majhnem britanskem mestu in bo govorila o življenju odraslih, spolnosti in drugih zadevah, ki niso našle svojega prostora v knjigah o otrocih in čarovništvu. Ko je septembra leta 2012 knjiga prišla na trg, so bile reakcije bralcev mešane, a večinoma pozitivne. Nekateri so knjigo zavrnili kot primer meja domišljije Rowlingove, drugi so jo pohvalili, da je zelo razburljiva, da odpira pogled na socialna vprašanja, ki vplivajo na ljudi, ki živijo v Veliki Britaniji.

Objavljati je začela pod moškim imenom

Leta 2012 so se pojavila namigovanja, da Rowlingova dela na kriminalnem romanu, a avtorica je ostala skrivnostna glede tega, o čem naj bi pisala naslednjič. Aprila leta 2013 je založba Little Brown izdala knjigo 'The Cuckoo's Calling', o izmišljenem detektivu Cormoranu Striku in njegovem ambicioznem pomočniku Robinu Ellacottu. Uradno je roman napisal moški po imenu Robert Galbraith. Recenzije so bile dobre, pa tudi prodaja je bila solidna. Družinski prijatelj enega izmed odvetnikov Rowlingove je po nesreči ob neki priložnosti izdal, da naj bi bilo ime Robert Galbraith v resnici novo umetniško ime J. K. Rowling. Potem ko je ta informacija prišla v javnost, je na spletnem mestu Amazon prodaja knjige narasla za več kot 150 tisoč odstotkov. Od takrat je Rowlingova napisala še dva romana o Cormoranu Striku in napovedala, da bo o njem napisala več knjig, kot je o Harryju Potterju.

A čarovnika nikakor ni mogla povsem izpustiti iz rok. Leto 2016 je bilo tako nov mejnik v eri Harryja Potterja. V Londonu se je namreč odvila premiera dramske igre 'Harry Potter and the Cursed Child' ('Harry Potter in otrok prekletstva'), julija je bila po vsem svetu objavljena tudi knjiga z enako vsebino kot v igri. Tako so oboževalci Harryja Potterja imeli še eno priložnost, da kupijo nov izdelek o priljubljenem čarovniku. Rowlingova je predstavo napisala skupaj z Johnom Tiffanyjem in Jackom Thorneom. Zgodba pa se prične 19 let po zadnjem delu serije romanov o Harryju Potterju in govori o novi generaciji čarovnikov. "Če sem prenehala pisati romane o Harryju Potterju, to še ne pomeni, da se je ustavila tudi moja domišljija," je ob tem Rowlingova povedala za The Guardian. "To je kot zelo dolga dirka. Ne moreš se kar ustaviti mrtev na ciljni ravnini. Imela sem še nekaj materiala in nekaj idej ter tem, zato smo ustvarili zgodbo."

Njen najljubši zvok je soprogovo smrčanje

Rowlingova je znana po svojih levičarskih političnih stališčih in na splošno podpira britansko Laburistično stranko, čeprav ne podpira Jeremyja Corbyna, sedanjega predsednika stranke. Stranki je leta 2008 donirala milijon britanskih funtov (1,16 milijona evrov) in pogosto navaja svojo izkušnjo življenja ob državni pomoči v času, ko je pisala prvo knjigo o Harryju Potterju, ko politiki grozijo, da bodo zmanjšali sredstva za podobne programe. Leta 2014 je Rowlingova, državljanka Škotske, glasno nasprotovala temu, da bi se Škotska odcepila od Velike Britanije na škotskem referendumu. Kampanji za obstanek enotne države je namenila milijon britanskih funtov (1,16 milijona evrov). Leta 2016 se je zavzela proti Brexitu.

Danes Rowlingova svoj prosti čas najraje preživlja v krogu družine, rada gre ven z otroki in se zabava. Kot prava umetnica rada riše in posluša glasbo. A najbolj od vsega rada kuha in peče. Njena najljubša barva je rožnata, najljubša hrana suši, najljubši zvok šumenje morja in smrčanje njenega soproga. Pri ljudeh najbolj spoštuje pogum. Joanne je še vedno zelo čustvena in denar ni zamrznil njenih občutkov. Kot pravi, še vedno joče, ko v svojem romanu ubije katerega izmed karakterjev. J. K. Rowling je šarmantna ženska, ki je prehodila dolgo in trnovo pot do uspeha, v katerem uživa danes. Bilo je veliko težav, vzponov, padcev, ponižanj, a nič ni zlomilo njenega duha in volje. Velja za popoln primer tega, kako pomembno je zdržati in slediti svojim sanjam, saj lahko vsaka naključna ideja postane izjemen uspeh.

Maraton filmov o Harryju Potterju na Kanalu A

Preživite zadnje dni letošnjega leta v družbi mladega čarovnika in njegovih prijateljev. Od ponedeljka do četrtka ob 20.00 vas na Kanalu A vsak večer čaka nova dogodivščina, v četrtek, 31. decembra, pa v novo leto vstopite kar z dvojno dozo Harryja Potterja.