Medicinske sestre so pri vsakodnevnem delu podvržene večplastnemu pritisku, v sedanjih razmerah pa je eden od dejavnikov stresa tudi nenehno spreminjanje stvari in soočanje z razmerami, kot jih še ni bilo, je opozorila ena od predavateljic na nedavnem 17. virtualnem simpoziju zdravstvene in babiške nege Mojca Dobnik. Ta je v svojem predavanju kot ena od soavtorjev ob Matjažu Maletiču in Brigiti Skela Savič predstavila izsledke raziskave, v kateri je sodelovalo 20 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi v 21 slovenskih bolnišnicah.

Njihova povprečna starost je bila 40 let, delovna doba slabih 19 let. Med njimi jih 80 odstotkov opravlja nadurno delo in v povprečju opravijo 20 nadur mesečno. 58 odstotkov jih opravlja triizmensko delo in 71 odstotkov jih dela ob koncih tedna, mesečno opravijo šest nočnih izmen, delajo dve nedelji in dve soboti. Ob tem so v povprečju v dopoldanskem času odgovorni za 15 bolnikov, v popoldanskem in nočnem pa za 19, je nanizala Dobnikova.

Opozorila je na pomanjkanje ustrezno izobraženih zaposlenih v zdravstveni negi. "Zaposleni v zdravstveni negi čutimo, da nam nekako primanjkuje rok, da bi lahko opravili vse svoje delo," je dejala. Nenehno so pred izzivi, kako bodo obvladali položaj, kako se bodo kadrovsko prerazporedili ... Med dejavniki stresa pa je omenila tudi druge pogoje dela, ko gre za opremo ali neustrezno organizacijo dela ter vzdušje, ki se pri tem pojavlja.

"Priznati si moramo, da se v zdravstvu pogosto pojavljajo tudi neustrezni medsebojni odnosi, hierarhija v zdravstvu je še izjemno prisotna in v ospredju je nenehna skrb za bolnika," je dodala. Velik dejavnik stresa je po njenih besedah tudi, kako doseči ravnovesje med zasebnim in službenim življenjem, v aktualnih razmerah še toliko bolj, saj se stvari nenehno spreminjajo, zaprti so na primer vrtci in šole.