Sindikate je razburil predlog sedmega protikoronskega zakona, ki naj bi vključeval tudi določbo, po kateri naj nova formula za izračun minimalne plače ne bi bila uveljavljena 1. januarja prihodnje leto, ampak 1. aprila, to zvišanje pa naj bi šlo še do konca septembra v breme države. To je na dnevih slovenskega turizma potrdil tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc.

Potem ko je konfederacija sindikatov javnega sektorja začela priprave na splošno stavko zaradi predloga zamrznitve dviga minimalne plače s prihodnjim letom, v GZS pričakujejo, da bodo to rešili z dialogom. "Če bo skupen cilj ohranitev delovnih mest, potrebe po kakršnemkoli zaostrovanju ne bo," je menila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.

"Upamo in pričakujemo, da bomo lahko zadevo razrešili s kulturnim dialogom ter da bomo lahko v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta predložili argumente. Mi smo svoje jasno predstavili, želimo slišati tudi drugo stran," je dejala v izjavi za javnost, v kateri je gospodarstvo protestiralo proti predlogu 14-dnevnega zaprtja nenujnih dejavnosti v državi in pozvalo k nadzorovanem odpiranju sedaj zaprtih dejavnosti.

Šmučeva je spomnila, da je bil zakon o minimalni plači sprejet brez usklajevanja med socialnimi partnerji. "Gospodarstvo je bilo potisnjeno na rob brezna, sedaj sporočamo, da bo, če bo prišlo do nadaljevanja v letu 2021, ki bo zelo zahtevno, to pomenilo, da bomo kar nekaj podjetij in delovnih mest potisnili čez ta rob," je obrazložila predlog Gospodarske zbornice Slovenije o zamrznitvi dviga minimalne plače do 1. januarja 2023.

"Pozivamo, da pride do zamrznitve vsaj za leto ali dve, da se lahko gospodarstvo ponovno stabilizira in prilagodi, saj bomo s tem ohranili bistveno več delovnih mest, kot če bomo silili naprej samo zato, da bo manjši del zaposlenih imel nekoliko višjo plačo, delodajalci pa bistveno višje stroške dela. Pri enem dvigu pride samo ena tretjina tega dviga na račun zaposlenega, dve tretjini pa gresta v prispevke in davke," je opozorila Šmučeva.