Več kot 20.000 mladih v Sloveniji je brezposelnih, kar predstavlja problem celotne družbe, je ob dnevu mladih opozorila Tea Jarc iz sindikata Mladi plus. Mladi so velikokrat prisiljeni v prekarno delo, delodajalci pa pogosto kršijo zakonodajo, je izpostavila. 

Opozarjajo, da se mladi, stari med 15 in 29 let, danes zelo težko osamosvojijo, razlog pa tiči predvsem v visoki brezposelnosti. Kot je pojasnila Jarčeva, veliko mladih ni kreditno sposobnih in le stežka načrtujejo svojo prihodnost. Po njenih besedah je zastrašujoče predvsem dejstvo, da se podaljšuje obdobje brezposelnosti. Povprečno namreč mlad iskalec zaposlitev išče 12,9 meseca, kar je "šokantno" in "nesprejemljivo".

Ker na trgu dela o mladih veljajo miti o njihovi pasivnosti in apatičnosti, so v sindikatu izvedli anketo med 412 mladimi, ki jih razblinja. Jarčeva je izpostavila, da je v anketi kar 49 odstotkov mladih med drugim dejalo, da si zaposlitev iščejo ne le preko zavoda za zaposlovanje, ampak tudi sami vzpostavijo stik z delodajalci, hkrati se poslužujejo različnih portalov in omrežij.

Mladi v Sloveniji pri vstopu na trg želijo predvsem službo za nedoločen čas (92 odstotkov), a so pogosto pripravljeni sprejeti kakršno koli delo. Večina brezposelnih že ima neke delovne izkušnje, saj jih je kar 77 odstotkov že opravljalo študentsko delo ali delo prek avtorske in podjemne pogodbe. Mladim je pri delu najpomembnejše redno plačilo (98 odstotkov). Kot naslednjo vrednoto so opredelili odnose na delovnem mestu (92 odstotkov) ter varnost zaposlitve (89 odstotkov). Samo polovica mladih pa je kot zelo pomembno izpostavila svobodo pri razporejanju delovnega časa. V realnosti namreč "fleksibilnost", ki si jo večinoma želijo delodajalci, za mlade pomeni prekarnost.

Želimir Stanić, prav tako iz sindikata Mladi plus, je medtem izpostavil številne oglase delodajalcev, ki so v nasprotju z zakonodajo. "Opažamo takšne, ki vsebujejo vse elemente delovnega razmerja, medtem pa delodajalci delavca želijo zaposliti preko prekarne oblike zaposlitve," je pojasnil. Odločili so se, da bodo oglase spremljali in jih prijavljali na inšpektorat za delo. Prvi mesec so zbrali 20 prijav, o katerih so obvestili tudi delodajalce. Po njegovih besedah se jih je odzvalo le pet, ki so oglas bodisi umaknili bodisi popravili.

Ker v poletnih mesecih delodajalci iščejo predvsem sezonske delavce, so se povezali še s sindikatom gostinstva in turizma ter inšpektoratom za delo, s katerima so se se dogovorili za obsežno akcijo nadzora v sektorju. Kršitve so ugotovili zlasti pri zaposlovanju tujih študentov v Sloveniji, ki morajo tu opravili prakso in pridobiti izkušnje pred zaključkom študija. "Dogajalo se je, da so nekatere slovenske fakultete in višje šole podpisovale tripartitne pogodbe s srbskimi fakultetami in našimi delodajalci," je dejal Stanić. "Gre za izkoriščanje mladih, ki morajo pridobiti obvezne izkušnje, plačani pa so en evro na uro," je izpostavil in dodal, da bodo okoliščine razjasnili izsledki nadzora inšpektorata za delo.

Saška Kumer iz območnega odbora sindikata gostinstva in turizma je ob tem izpostavila, da se ugotovljene napake nanašajo tako na mlade kot na samo gostinsko panogo. Nezakonitih oblik dela je na tem področju po njenih besedah precej. V Sloveniji je problem tudi ta, da je dejavnost gostinstva najslabše plačana panoga. Delodajalci težav ne rešujejo z zviševanjem cene dela, ampak s prekarnimi oblikami dela. "Take oblike izkrivljajo trg dela na področju turizma in gostinstva in onemogočajo jasen, pregleden in pošten sistem plačila za delo, ki bi upošteval enotne standarde za vse zaposlene in tudi varnost pri delu," je poudarila.

ŠOS opozarja na neustrezen odnos vlade

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) opozarja na težave mladih in še posebej študentov. Kot so zapisali, vlada in ministrstva javno poudarjajo skrb za mlade "zgolj kot floskulo". Ob tem pa bodo pokriznega sproščanja varčevalnih ukrepov najbolj deležni tisti, ki imajo že zdaj najvišje dohodke.

Mladi, tudi študenti, so še vedno izpostavljeni visokemu tveganju revščine. S slabim finančnim položajem se spopadajo tri četrtine študentov, nekateri so še dodatno obremenjeni s stroški matične družine, saj lahko prispevajo celo glavni vir prihodkov, so poudarili. Navajajo podatke za leto 2015, ki kažejo, da se je v Sloveniji v primerjavi z letom 2009 stopnja tveganja revščine med mladimi, starimi od 15 do 29 let, zvišala z 8,1 na 14,7 odstotka. Od lani se je sicer znižala za 0,7 odstotne točke, vseeno pa je bila stopnja tveganja revščine med mladimi višja kot med splošno populacijo in druga najvišja v zadnjih 10 letih.

V ŠOS ugotavljajo, da je za študente - tudi zaradi različnih socialnih transferjev - v času študija nekoliko bolje poskrbljeno. A kljub temu opažajo, da se mladi iz socialno šibkejšega okolja v manjšem deležu vključujejo v terciarno izobraževanje, predvsem na višjih ravneh. Pa tudi sicer se študenti po njihovih navedbah soočajo s finančnimi težavami. Njihovi mesečni stroški so v povprečju ocenjeni na 500 evrov, medtem ko je povprečna mesečna štipendija v Sloveniji v prejšnjem šolskem oziroma študijskem letu znašala zgolj 150 evrov, pri tem da je štipendij tudi manj. Razliko jim pogosto krijejo starši, množično pa se zatekajo tudi k študentskemu delu.

Študentska organizacija je ob tem opozorila, da so štipendije še vedno podvržene varčevalnim ukrepom. Spomnila je tudi, da so leta 2014 podpisali dogovor z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in predsednikom vlade, v katerem je predvidena sprememba trenutne dohodninske ureditve z željo, da se dvigne t. i. študentska davčna olajšava, in sicer vsaj na raven iz leta 2012. A spremembe zakona še ni. "Ob tem pa se bodo, ironično, odmrznile plače v javnem sektorju," so zapisali v ŠOS in dodali, da bodo pokriznega sproščanja varčevalnih ukrepov najbolj deležni tisti, ki imajo že zdaj najvišje dohodke. "Zadeva postane še manj logična, če upoštevamo še predlog spremembe dohodninske zakonodaje, ki spreminja položaj predvsem tistih z vrha plačnih lestvic. Predsednik vlade bo na primer mesečno dodatno prejel še dve povprečni štipendiji," so še pristavili.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa so zapisali, da je vladi v interesu, da ima čim bolje razvit mladinski sektor, ki mladim ponuja številne priložnosti. Po njihovih trditvah si prizadevajo, da bi mladim omogočili čim boljšo dostopnost do kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh. Ključno je tudi čim prejšnje zavedanje, kako pomembno je znanje in koliko šteje odličnost, so sporočili.

"Vsi, ki se ukvarjamo z mladinskim sektorjem, želimo skupaj z vami graditi vizije in cilje, ki so vam blizu," je v kolumni za spletni portal Dostop.si zapisala ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Omenila je tudi novelo zakona o visokem šolstvu, ki po njenih navedbah vzpostavlja predvidljiv in stabilen sistema financiranja visokega šolstva, odprtost visokošolskih institucij v mednarodno okolje, prilagodljivost sistema oziroma povečanje fleksibilnosti študijskih programov, inkluziven sistem upravljanja visokošolskih zavodov, spremljanje zaposljivosti diplomantov, zmanjševanje osipa, hitro vključevanje na trg delovne sile in skrajševanje časa študija.