Ali veste, da hrana in pijača vplivata na naše delovne sposobnosti in koncentracijo? Da lahko z njima dosežete večjo storilnost na delovnem mestu? Sliši se zelo preprosto, a v praksi se nam pogosto zgodi, da prav v službi, še posebej v stresnih razmerah, posežemo po hitri hrani, sladkarijah in energetskih napitkih. 

Z Mojco Cepuš, svetovalko za zdravo prehrano in hujšanje ter certificirano nutricistko, ki sodelovala tudi na konferenci BEEP Talk & Sounds N°3, ki jo je organiziral Beep Institute, smo se pogovarjali o tem, kako na primeren in zdrav način priti do večje storilnosti na delovnem mestu. 

Kako hrana in pijača vplivata na naše delovne sposobnosti in koncentracijo?

Hrana in pijača sta bistveni za naše umske sposobnosti. Tekočina, voda je topilo za hranljive snovi v našem telesu, prav tako odnaša toksine iz njega. Povečuje zbranost, kreativnost in zmanjšuje utrujenost. Hrana pa zagotavlja stalen nivo energije za možgane, torej glukoze.

Kaj naj bi za zajtrk in kosilo pojedel nekdo, ki opravlja fizična dela, in nekdo, ki večino časa sedi?

Raziskave kažejo, da so ljudje, ki jedo zajtrk, na splošno bolj zdravi. Za fizične delavce je jutranji obrok še toliko bolj pomemben, ker bodo veliko energije hitro porabili za opravljanje svojega dela. Sedeče delo zahteva malo manj energije, a ne smemo pozabiti, da tudi možgani potrebujejo sladkor za nemoteno delovanje. Drži pa tudi, da nekateri ljudje nikoli ne jedo zajtrka, pa kljub temu niso predebeli ali pa se zvečer ne prenajedajo.

Zajtrk je lahko za obe vrsti dela enak, razlike pa so v količini. Na primer kos polnozrnatega kruha z jajcem, rezina pršuta, paradižnik. Res pa je, da se je v testih  za dobre umske sposobnosti najbolj odrezal kruh s fižolom in jajce.

Pri kosilu je pomembno, da hrana ne obleži v želodcu ter da zagotavlja stalen nivo energije, in sicer do večerje. File postrvi s krompirjem in blitvo je lahko obrok za sedeče delo, manjša porcija polnozrnatih testenih z bologneze omako in solata pa obrok za fizične delavce.

Ali se delodajalci v Sloveniji zavedajo pomena zdrave prehrane njihovih zaposlenih?

Mislim, da zavest raste. Sama že vrsto let sodelujem s Sava hoteli, podjetjem Hofer, Malinco … Primer dobre prakse pa je tudi podjetje Maksim iz Celja, kjer vodstvo plačuje svojim zaposlenim shujševalne programe v našem podjetju, prav tako za njihove zaposlene delamo posebne menije, prilagojene za sedeče delovna mesta.

Kaj lahko delodajalci storijo, da so njihovi zaposleni bolj zdravi?

Lahko spodbujajo kulturo zdravega prehranjevanja. To pomeni, da zaposlenim nudijo odmore za malice, da jim zagotovijo dostop do kakovostne hrane, kar pomeni, da se aktivno vključijo v pripravo navodil za pripravo obrokov. Ker delodajalci za takšne dejavnosti ponavadi nimajo časa, tu nastopimo mi in uredimo vse potrebno, da imajo zaposleni na voljo kakovostne in uravnotežene obroke - seveda za dostopno ceno. Zelo veliko se lahko na kulturo prehranjevanja vpliva z rednimi izobraževanji, delavnicami in individualnimi programi.

Je ukrep brezplačnega sadja za zaposlene, ki so ga v preteklosti uvedla nekatera podjetja, pokazal pozitivne učinke? Če da, kakšne?

Težko rečem, ker nisem zasledila nobenega poročila na to temo. Če ugibam, bi rekla, da je bilo uspešno tam, kjer so odgovorno upoštevali okus zaposlenih in uporabili malo domišljije pri naročanju sadja, da je bilo na voljo še kaj drugega - ne le jabolka in banane.

Kaj jesti na delovnem mestu, ko smo pod stresom? Ponavadi se ljudje v teh primerih zatekajo k sladkarijam iz avtomatov in kavi ...

Kava je dobro poživilo, a če smo v stresu, je bolje, da se kavi odpovemo, saj lahko s tem samo prilijemo olje na ogenj. V času stresa je dobro jesti hrano, ki vsebuje veliko vitamina C, saj je le ta nujen za delovanje nadledvične žleze.

Pravzaprav je pomembno, da v času stresa jemo bolj zdravo, saj so potrebe organizma po hranilih takrat večje. Stresno obdobje torej res ni primeren čas za junk hrano.

Recepte za zdrave obroke lahko odkrijete tudi na Okusno.je!