Na TikToku je Mandy Alise pozvala ženske, naj sporočijo najhujše izjave, ki so jih bile deležne v svojem življenju, in sicer le zaradi svojega spola. Nabralo se je kar nekaj šokantnih primerov. 

Na primer: ena uporabnica je dejala, da sta z bratom delala v očetovem podjetju. Brat je prejemal plačilo 20 dolarjev na uro (16,98 evra), ona pa le pet (4,24 evra). Razlog? On naj bi potreboval več denarja, ker je moški. 

Ena je nadrejene vprašala, zakaj je njen sodelavec plačan več, čeprav ima manj delovnih izkušenj. Odgovor je bil, da zato, ker ženske v osnovi ne bi smele delati. 

Spet druga je sporočila, da so ji v službi zabičali, da je nenaličena ženska neprofesionalna.

Razkritih negativnih izkušenj je bilo še veliko, ob tem pa dodajmo še razmišljanje "super" direktorja, ki je sebi znižal plačo in razdelil ta denar med zaposlene. Dan Pride, o katerem smo na Cekin.si že poročali, je na Twitterju orisal primer, kako se v nekaterih podjetjih obnašajo do žensk in moških, ki postanejo starši. 

"Ko dobi otroka moški, v podjetju rečejo, da mu morajo plačati več, saj mora preživljati družino. Ko dobi otroka ženska, rečejo, da bo preveč raztresena za delo, tako da jo bodo premestili na slabše plačano delovno mesto."

Če pogledamo podatke slovenskega statističnega urada, ugotovimo, da je oktobra 2018 povprečna bruto plača za moške znašala 9,59 evra na uro, za ženske pa 8,93 evra na uro. To bi pomenilo, da so ženske v povprečju zaslužile 93,1 odstotka povprečne bruto plače moških. Do omenjene razlike prihaja zaradi različne razporeditve moških in žensk po dejavnostih in poklicih, zaradi izobrazbe, starosti in drugih dejavnikov. 

Najvišja razlika med moškimi in ženskimi plačami je bila v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer so ženske v povprečju zaslužile 76,1 odstotka povprečne bruto plače moških.

V navedenem obdobju so moški zaslužili v povprečju več od žensk, razen v treh dejavnostih: v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, v dejavnosti gradbeništva ter dejavnosti prometa in skladiščenja. Zakaj prav v teh dejavnostih? Zato, ker je bil v teh dejavnostih delež žensk z višjo izobrazbo in bolje plačanim poklicem višji kot pri moških. A tam je delež žensk bistveno nižji od deleža moških.

Vse to pa se seveda odraža tudi v nižjih pokojninskih osnovah, kar pomeni, da obstaja tudi pokojninska vrzel med moškimi in ženskami. Ta v Sloveniji znaša kar 16 odstotkov. Na ravni Evropske unije je situacija še hujša: ženske v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, njihova povprečna pokojnina pa je tudi 30 odstotkov nižja od povprečne pokojnine moških. V Sloveniji je plačna vrzel 9-odstotna, pokojninska pa 16-odstotna. 

Zanimiva je tudi raziskava, ki jo je poleti objavila Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound). Takrat so namreč ugotovili, da ukrepi, ki so jih evropske države sprejemale za omejitev širjenja novega koronavirusa, poglabljajo razlike med spoloma. Tako so ženske imele manj možnosti za zaposlitev, prav tako je bila marca stopnja brezposelnosti med ženskami višja kot med moškimi. 

Poglobil se je tudi konflikt med zasebnim in poklicnim življenjem žensk, saj je raziskava zaznala, da so ženske v času epidemije nase prevzele večji del nalog – ženske so bile tiste, ki so doma ostajale zaradi varstva in šolanja otrok, kar jih je postavilo v nezavidljiv položaj, saj so bile zaradi tega ranljivejše na trgu dela. 

Tiste, ki so delale od doma, so poleg službe še skrbele za otroke, jih varovale in šolale. Večji del gospodinjskih del je padel na pleča teh žensk. 

Ženske, ki so matere mlajših otrok, in sicer do 11 let, so se ob vsem stresu in hitenju soočale še s hudim konfliktom med službenim in zasebnim življenjem. Raziskava je namreč pokazala, da se je skoraj tretjina žensk zaradi družine in družinskih obveznosti težko osredotočila na opravljanje dela. V podobni situaciji pa je bila le slaba šestina moških. 

Občutek konflikta se je odvijal tudi v obratni smeri – ženske so torej občutile, da jim delo, ki ga opravljajo, preprečuje, da bi svoj čas in energijo posvetile družini in družinskim obveznostim. Tako se je počutila skoraj tretjina žensk, moških pa le ena četrtina. 

Seveda so to stresne situacije, ki so na ženskah pustile posledice. Hujše so pri tistih ženskah, ki so matere z majhnimi otroki. 

V raziskavi so ugotovili še, da so bile ženske med prvim valom epidemije finančno ranljive, je pa res, da je kriza na oba spola enako finančno vplivala. Takrat je 38 odstotkov tako moških kot žensk navedlo, da se je njihov finančni položaj poslabšal.  

Drugi val je razmere najverjetneje še poslabšal, a na izsledke druge raziskave bo treba še počakati. 

Za vas bomo iskali najboljša delovna mesta in najboljše zaposlitvene nasvete. Kakšne so vaše pravice in kako jih uveljavljati? Prijavite se na Cekin Zaposlitev e-novice!