Z začetkom novega šolskega leta se je pokazalo, da na Hrvaškem ni interesa za strokovno izobraževanje za vrsto deficitarnih poklicev v industriji in obrti. Po ocenah hrvaške obrtne zbornice v državi primanjkuje približno 20.000 delavcev, kot so železokrivci, tesarji, zidarji, ključavničarji idr.

Gimnazije in srednje ekonomske šole

Hrvaški učenci se po osnovni šoli večinoma odločajo za nadaljevanje izobraževanja na gimnazijah in srednjih ekonomskih šolah. V strokovnih šolah pogosto ni niti pet kandidatov, kar je minimum, da bi lahko oblikovali razrede železokrivcev, krovcev, izolaterjev, lesarjev, mlekarjev, mlinarjev, tekstilcev, natakarjev in podobnih poklicev, so poročali hrvaški mediji.

Iz zbornice so sporočili, da obrtnikom z različnih koncev Hrvaške primanjkuje približno 20.000 delavcev. Navedli so, da obstaja potreba po 380 železokrivcih, 3200 tesarjih, 2200 zidarjih, 250 fasaderjih, 400 inštalaterjih kurilnih in klimatskih naprav, 200 inštalaterjih plinskih inštalacij, 250 vodovodarjih, 100 ključavničarjih, 100 avtoelektričarjih, 80 varilcih in številnih drugih poklicnih delavcih, je ta teden poročal reški Novi list na svoji spletni strani.

Poberejo štipendijo, potem pa ...

V časniku izpostavljajo, da obstajajo primeri dijakov, ki se izobražujejo za deficitarne poklice na strokovnih šolah samo zaradi štipendij, potem pa ne želijo opravljati poklica, za katerega so se šolali.

Obrtniki pravijo, da pri podelitvi štipendij ni mehanizma, ki bi od dijakov zahteval, da določen čas po sklenjeni izobrazbi štipendijo tudi upravičijo. Zato menijo, da bi država morala zagotoviti način, da štipendije dijakom ne bile stran vržen denar.

Je prekvalifikacija rešitev?

Hrvaški obrtniki ocenjujejo, da je pomanjkanje določenih poklicev možno ublažiti s prekvalifikacijo brezposelnih oseb, a se pri tem zavedajo dodatnih stroškov, ker bi kandidate dvakrat šolali. Rešitev vidijo tudi v tem, da bi država poskusila dodatno približati strokovne poklice mladim, ker po oceni obrtnikov dober delavec lahko nadpovprečno zasluži tudi na Hrvaškem.

Kako je v Sloveniji?

Pomanjkanje delovne sile vse bolj občutijo tudi slovenski obrtniki. Povpraševanje po delavcih je večje od ponudbe v skoraj vseh obrtnih poklicih z izjemo frizerjev, vrtnarjev in cvetličarjev, so pojasnili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Vlado pozivajo k sistemskim rešitvam.

V Sloveniji so med drugim iskani oblikovalci kovin - orodjarji, mizarji, kuharji, natakarji in strugarji. Pomanjkanje usposobljene delovne sile občutijo tudi gradbinci in prevozniki.

Glede na gospodarsko aktivnost, ki se zadnja leta krepi, je pomanjkanje kadrov še toliko bolj pereče. Dela oziroma povpraševanja po izdelkih in storitvah je veliko, problem pa je, ker ni dovolj usposobljenega kadra, opozarjajo v OZS. "Velikokrat se sliši, da je obrtni poklic manjvreden, pa ni tako. Danes so to najbolj iskani poklici," je na predstavitvi letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma (Mos) v Celju poudaril predsednik OZS Branko Meh.

Kot so izpostavili v zbornici, Slovenija potrebuje sistemske rešitve te težave, "sicer obeti niso dobri". Nujno je treba spodbuditi mlade in njihove starše, da bi se v večjem številu odločali za obrtne poklice, opozarjajo.

Spomnili so, da so bili v OZS dejavni pri ponovni uvedbi vajeniškega sistema, a se za vajeništvo odloča le malo mladih. Težava je v nezadostni promociji vajeništva in obrtnih poklicev med mladimi, menijo v zbornici, ki ima tudi odbor za izobraževanje. Ta se z omenjeno problematiko intenzivno ukvarja. Tudi na letošnjem Mosu, ki se začenja v torek, bodo pripravili t. i. ulico obrti, na kateri bodo v živo predstavljali obrtne poklice mladim in njihovim staršem. Letos bodo predstavili 14 poklicev, so še pojasnili v OZS.