Hrvaški premier Tihomir Orešković je napovedal, da bo njegova vlada prihodnji teden sprejela nacionalni program reform, ki ga bodo do konca aprila predstavili tudi Evropski komisiji. Med drugim predvidevajo, da se bodo hrvaški delavci po letu 2028 upokojili s 67 leti starosti (namesto dosedanjih 65 let).

Podrobnosti vladnega programa niso znane, hrvaški mediji pa kot najpomembnejše izpostavljajo, da bo vlada sprejela vse tri predloge Evropske komisije, ki zadevajo upokojevanje. Po oceni premierja je reformski načrt "kakovosten, uravnovešen, pravičen in dober za državljane, čeprav ne bo vsem všeč". Z letom 2017 naj bi pospešili poenotenje delovne dobe za moške in ženske, in sicer na način, da bodo ženske, preden se bodo lahko upokojile, vsako leto delale šest mesecev dlje, tako da bodo leta 2023 dosegle moške.

Potem bodo vsem vsako leto zvišali mejo za upokojitev za šest mesecev in po letu 2028 bodo vsi hrvaški delavci morali delati do 67. leta, da bodo upravičeni do starostne upokojitve. Reformo naj bi uveljavili 10 let hitreje, kot je načrtovala prejšnja levosredinska vlada. Vsi, ki so rojeni leta 1961 in mlajši, bodo prve pogoje za predčasno upokojitev dosegli, ko bodo dopolnili 64 let, pogoje za starostno upokojitev pa tri leta pozneje, poroča Večernji list.

Predčasna upokojitev bo pomenila za 0,3 odstotka nižjo pokojnino za vsak mesec pred redno upokojitvijo. Obenem namerava vlada za polovico zmanjšati število nevarnih in zahtevnih poklicev, ki prinašajo beneficirano delovno dobo. Jutarnji list poroča, da so pridobili načrt nacionalnega programa reform, v katerem so ključna štiri področja, in sicer makroekonomska stabilnost in fiskalna vzdržnost, izboljšanje možnosti za poslovanje, bolj učinkovita javna uprava in pravosodje ter bolj kakovostno izobraževanje za trg dela.

Vlada načrtuje, da bodo do sredine leta s privatizacijo zmanjšali javni dolg za med 200 in 250 milijonov evrov. Med drugim naj bi prodali državni delež v živilski družbi Podravka. Reforma zdravstva naj bi prinesla zvišanje mesečnega zneska za dopolnilno zavarovanje, povezovanje bolnišnic, zmanjšanje števila nepotrebnih pregledov in reformo primarnega zdravstvenega varstva, še navaja časnik.

V javni upravi naj bi uveljavili nov plačni sistem in enotno kolektivno pogodbo, zagotovili hitrejše in bolj transparentno zaposlovanje kot tudi krčenje števila državnih agencij in podružnic. Člane uprav in nadzornih svetov v javnih podjetjih naj bi izbirali bolj profesionalno, podjetnike naj bi oprostili tudi različnih nadomestil, ki naj bi letos znašala najmanj 330 milijonov kun (43,5 milijona evrov).