Kaj so kreativne industrije in zakaj so pomembne?

Kreativne industrije združujejo različna področja ustvarjanja (od oblikovanja, arhitekture, mode .. do programiranja, video in glasbene produkcije), kjer se uporablja kreativnost, kjer ideje podpirajo razvoj izdelkov, storitev ... S tem so pomembne za razvoj vseh ostalih gospodarskih panog. Tipičen primer je avtomobilska industrija, kjer za oblikovanje avtomobila potrebuješ industrijskega oblikovalca, za oblikovanje računalniškega vmesnika potrebuješ programerja in oblikovalca, da narediš oglas, potrebuješ oglaševalca, da ga posnameš, potrebuješ snemalca, da ima oglas glasbo, potrebuješ glasbenega ustvarjalca ... Kreativna industrija da dodano vrednost.

Preden sva pričela intervju, ste povedali, da Slovenija na tem področju zaostaja. Zakaj?

Večina evropskih držav ima dobro izdelane strategije podpore in razvoja kreativnih industrij. Temu namenjajo zelo veliko denarja. Primer je Slovaška, ki je za naslednjih pet let za razvoj kreativnih industrij namenila 320 milijonov evrov, kar pomeni, da bodo v vseh večjih mestih na Slovaškem podprli razvoj kreativnih centrov, kot je Poligon. Vsak bo dobil po deset milijonov. Pet za infrastrukturo, pet za program. Kreativni centri so tudi s strani Evropske komisije prepoznani kot ključna infrastruktura za razvoj kreativnih industrij. Evropska komisija je tako podprla tudi vzpostavitev evropske mreže kreativnih centrov, ki ima trenutno čez 180 članov. Iz Slovenije je član Poligon.

Treba je še povedati, da so kreativne industrije pomembne, ker ustvarijo 5 do 6 odstotkov bruto domačega proizvoda, imajo najvišjo rast zaposlitev in so ključne za zaposlitev mladih. Tudi zato države toliko več vlagajo v razvoj. Slovenija kljub vsem našim prizadevanjem nima nobene strategije za razvoj kreativnih industrij prav tako ni za to področje na voljo nobenih finančnih sredstev. To je za nas velika ovira.

Ko smo pred štirimi leti ustanovili Poligon, smo absolutno verjeli, da bomo dobili državno podporo, ki bi nam omogočila, da bi bil ta prostor dostopnejši, ker bi denimo študentom lahko omogočili subvencionirano uporabo itn. Lahko bi ponujali tudi mentorstva in svetovanja tistim, ki ga potrebujejo. V štirih letih te podpore nismo uspeli dobiti. To pri nas uživajo tehnološki parki in inkubatorji, ki brez te podpore ne bi preživeli. Za kreativne industrije pa je ni, kar je za nas ovira tudi pri pridobivanju evropskih sredstev in pri sodelovanju v evropskih projektih, ker to veliko krat zahteva zalaganje denarja in sofinanciranje z lastnimi sredstvi. To je za nas težko, ker se iz meseca v mesec trudimo, da z uporabnino, ki jo prispevajo uporabniki, ter z oddajo prostora sploh pokrivamo to našo najemnino. Ta prostor namreč najemamo. Država in mesto nas ne podpirata. Večina denarja gre za stroške obratovanja.

Zgodilo se je sicer, da je bilo lansko leto namenjenih deset milijonov za razvoj kreativnih industrij. 5,6 milijonov bo dobil Muzej za arhitekturo in oblikovanje za projekt, ki se mu reče Center kreativnosti in ima dejansko enake aktivnosti, za katere smo mi ves čas zaprošali za denar. 4,3 milijone pa se bo prek razpisov Slovenskega podjetniškega sklada namenilo za razvoj novih izdelkov in storitev. Sredstev za akterje, ki to prodročje razvijajo že leta, pa ni. To je škoda, kajti ko razvijaš kreativne industrije, vedno gledaš, kateri akterji na tem področju že nekaj delajo in to delajo dobro. Na njih potem gradiš razvoj. In kreativni centri so ključni za razvoj tega področja. Pri nas žal tega nihče ne razume.

V Kreativnem centru Poligon smo bili tudi, ko se je odprl. Preberite si, kaj nam je njegov soustanovitelj Luka Piškorič povedal takrat.

Včasih imam občutek, da pri nas mnogi mislijo, da ti poklici že ne prispevajo veliko v skupno blagajno.

Pa prispevajo ogromno. Tipičen primer so festivali. Za vsak evro podpore, ki ga da mesto festivalu, dobi nazaj sedem evrov. Vlaganje v kreativne industrije se obrestuje. To ni stran vržen denar.

Poleg tega vsi ljudje radi kupujejo lepe in inovativne izdelke. Danes jim je pomembno tudi, da so okoljsko prijazni. Kreativne industrije so ključne za tovrsten razvoj in inoviranje. Potem oblikujejo človeku prijazne storitve. Sedaj ministrstvo za javno upravo vabi k sodelovanju kreativce pri razvoju svojih storitev. Dober primer tega je britanska stran gov.uk – kjer lahko Britanci enostavno uredijo čisto vse. Potem je dober primer recimo načrtovanje dramaturgije uporabe bolnišnice. Kje prideš noter, kako greš čez vse postopke ... Arhitekti oblikujejo človeku prijazne stavbe ... Vse kar vidimo okrog sebe, kar doživljamo, je povezano z delom kreativnih industrij.

Vsi se zavedamo, da je danes treba biti inovativen, da morajo nastajati izdelki, ki ne škodujejo okolju, izdelki in storitve, ki so prijazne uporabniku. Ko se ljudje pritožujejo, da nekaj ni funkcionalno, lahko pomislijo, da je treba vlagati v kreativne industrije.

Z inovativnostjo pa tudi prodiraš iz Slovenije v svet.

Absolutno. Ogromno izdelkov, ki so bili ustvarjeni v naši skupnosti in so dobili podporo skozi množično financiranje, se sedaj prodaja globalno. Proizvajajo pa se v Sloveniji, večinoma s slovenskimi materiali. Tu gre za zelo pozitiven učinek na slovensko gospodarstvo. Večina ljudi danes dela globalno, ampak živijo v Sloveniji. Tukaj plačujejo davke. To se je zelo spremenilo z ekonomsko krizo. Ljudje so začeli iskati naročnike v tujini.

Kaj je poslanstvo kreativnega centra Poligon?

V osnovi predvsem opomočevanje samozaposlenih, ki delajo na področju kulture ter kreativnih poklicev. S tem, da se jim nudi nek prostor za delo, da ne delajo sami od doma, da niso izolirani. Tak prostor nudi skupnost. Ljudje se spoznavajo, zgradi se zaupanje. To je osnova, da začneš sodelovati, si deliti ideje in znanja. Tu lahko vedno koga pocukaš za rokav, ga prosiš za pomoč, mnenje, nasvet. Potem se tukaj samozaposleni lahko tudi srečujejo s svojimi naročniki, kar so bili prej prisiljeni početi v raznih kafejih.

Eno je torej prostor, drugo pa so veščine, ki jih rabiš, da sam preživiš na trgu. To ni enostavno, če si recimo ravno prišel s fakultete. Imaš veliko znanja, ampak kar naenkrat moraš znati še pridobivati naročnike, se z njimi pogajati, podpisovati pogodbe, urejati papirologijo ... Tu si lahko ljudje pomagajo. Ker včasih si šel po fakulteti v redno službo, se vsega naučil in šel potem na svoje. Danes veliko mladih nima priložnosti izkušnje redne zaposlitve, ampak so takoj prisiljeni v samozaposlitev. To naša država tudi aktivno spodbuja. Kar za sabo torej potegne izziv, kako se tržiti, kako preživeti na trgu ...

Po drugi strani pa tudi izziv, kako ne izgoreti! Ker lahko ves čas delaš in se ti zdi, da nisi naredil dovolj. Ko končaš delo za naročnika, moraš graditi portfelj, se promovirati po različnih družabnih omrežjih, iskati nove naročnike ... Kar naenkrat si one-man-band in imaš milijon stvari, ki jih moraš narediti in lahko to počneš v nedogled. Potem je tu problem bolniških, ki za samozaposlene niso zagotovljene. Socialna varnost je slabša kot pri nekomu, ki je v redni službi. Težko vzameš kredit, težko načrtuješ nosečnost. To so veliki izzivi, ki so drugačni kot pri redno zaposlenih.

Preberite si nekaj zgodb uporabnikov kreativnega centra Poligon.

Ravno praznujete četrto obletnico delovanja. Rekli ste že, da ste pred štirimi leti pričakovali, da vas bo podprla država in da se to še ni zgodilo. Kaj bi še izpostavili, kar se je ali se ni zgodilo v teh štirih letih?

Pred štirimi leti smo projekt zasnovali zelo lokalno, da bi reševali težave lokalne skupnosti. Ampak je zelo hitro prerasel v ogromen mednaroden projekt. Tako z vidika, da so naši uporabniki v teh štirih letih prišli iz 36 držav ter da smo gostili dogodke z govorci iz celega sveta in tudi imeli organizatorje dogodkov iz celega sveta. Kot tudi z vidika, da smo dobili velik ugled v Evropi in smo eden najboljših primerov kreativnega centra v Evropi. Ta model, ki smo ga tu razvili, znanje, ki smo ga s tem pridobili, velja za primer dobre prakse, zato nas vabijo na najrazličnejše konference v tujini. Tudi z znanjem množičnega financiranja, ki smo ga tukaj pridobili, smo imeli čez 40 delavnic po vsej Evropi. Ta mednarodna komponenta nas je v resnici povsem presenetila.

Tudi vsi ti tujci, ki prihajajo k nam. Oni prinašajo ogromno novega znanja v ta prostor. Po eni strani imamo torej beg možganov, naši ljudje odhajajo v tujino. Po drugi strani k nam prihajajo tujci in prinašajo poleg drugačnega znanja tudi svoje kontakte. Preko njih je veliko ljudi dobilo delo za različne tuje naročnike.

Naj še povem, da se tukaj organizira ogromno dogodkov, predavanj, delavnic. Identificiramo katera znanja je treba pripeljati k nam in najdemo govorce. V zadnjih štirih letih smo imeli čez 900 dogodkov, ki jih je obiskalo čez 40 tisoč ljudi. Prostor tudi nudimo skupnostim, ki nimajo svojega prostora. Tako imajo recimo pri nas srečanja različne skupnosti programerjev. To so spet odlične priložnosti za izmenjavo znanja in za nova sodelovanja in zaposlitve.

Danes obstajajo ljudje, ki gredo delat v kreativni center v neki drugi državi.

Reče se jim digitalni nomadi. To so ljudje, ki potujejo celo leto, delajo v tovrstnih prostorih v različnih državah. Pozimi v toplejših krajih, poleti recimo pri nas. Ko imaš naročnike iz celega sveta, si v tem smislu res neodvisen, lahko delaš kjer koli. Za veliko ljudi iz zahodne Evrope je tudi ceneje biti pri nas kot plačevati najemnino doma. Pa tudi hvalijo našo kakovost življenja, varnost ... Tako da imajo kreativni centri v Sloveniji velik potencial. Lahko bi dobili še več tujcev, ki bi tako prinesli nove projekte, obogatili lokalno skupnost. Seveda obstaja tudi past, ki smo jo izkusili s turističnim bumom ter naraščanjem števila Airbnb-jev in posledičnim višanjem najemnin v Ljubljani.

Smo pa letos postali partnerji projekta EXCITE, ki je del projekta Erasmus za mlade podjetnike. V naslednjih dveh letih bomo poslali devet naših mladih ustvarjalcev, ki začenjajo svojo pot na področju kreativnih in kulturnih industrij v tujino, kjer si bodo nabirali izkušnje tri mesece. Seveda je to plačano. Ravno tako bomo slovenskim podjetnikom omogočili, da bodo gostili devet mladih profesionalcev iz vse Evrope.

S partnerstvom v One Coworking pa vsem našim uporabnikom omogočamo delo v več kot 55 sorodnih prostorih v 36 državah, na 6 kontinentih.

Kakšni so še cilji za prihodnost?

Delati še več zanimivih dogodkov, prinašati še več znanja, nuditi ljudem podporo. Startupi dobivajo od države veliko podpore, samozaposleni ne. S pomočjo države bi jim lahko to podporo nudili v večjem obsegu, tudi z mentorstvi in svetovanji. To bi se državi obrestovalo, ker bi ljudje lahko preživeli s svojim delom, dobili normalen zaslužek, omejili to svoje divjanje, šli kdaj tudi na počitnice ... Veste, tudi to je dolgoročno zelo pomembno.