Ministrstvo za delo načrtuje s spremembami zakona o urejanju trga dela med drugim zvišati najnižje denarno nadomestilo za brezposelnost, hkrati pa podaljšati zavarovalno dobo, ki je potrebna za izplačilo nadomestila, in skrajšati obdobje prejemanja nadomestila za starejše od 55 let.

Po predlogu novele zakona o urejanju trga dela - ki bo del paketa, ki vključuje še spremembe pri upokojevanju in pri socialno varstvenih prejemkih - se bo najnižje nadomestilo za brezposelnost zvišalo s 350 evrov bruto (275 evrov neto) na okoli 530 evrov bruto (392 evrov neto), s čimer bi to nadomestilo izenačili z osnovnim zneskom minimalnega dohodka za samsko osebo.

"Nadomestilo je tako nizko, ker se ni spreminjalo od leta 2011. Vmes so se spremenili minimalni življenjski stroški, minimalni dohodek in minimalna plača in nadomestilo ne omogoča preživetja posameznika," je danes dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.

Minimalno nadomestilo trenutno prejema okoli 300 oseb in ministrstvo ocenjuje, da bo učinek zvišanja okoli tri milijone evrov.

Kako so zlorabljali sistem?

Medtem ko je sedaj oseba do nadomestila za brezposelnost upravičena, če je bila zavarovana vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, bi po novem to zavarovalno dobo podaljšali na 12 mesecev. Kot je pojasnila ministrica, želijo s tem preprečiti zlorabe, ko delodajalci delavca zaposlijo za devet mesecev, nato ga (npr. v gradbeništvu prek zime ali v izobraževanju prek počitnic) odpustijo, da prejema nadomestilo, nato pa ga znova zaposlijo za devet mesecev. "Ta vzorec se potem ponavlja. Predvidene spremembe so eden od načinov odprave prekarnega dela," je dejala ministrica.

Za podaljševanje delovne aktivnosti je predlagano, da bi bila najdaljše obdobje prejemanja nadomestila 19 mesecev, tudi za starejše od 55 let, ki imajo vsaj 25 let zavarovalne dobe - sedaj lahko ti nadomestilo prejemajo 25 mesecev. S tem bi izenačili starejše od 50 let in starejše od 55 let z vsaj 25 leti zavarovalne dobe. Cilj je preprečiti, da bi delodajalci starejše delavce za obdobje pred upokojitvijo umikali na zavod za izkoriščanje nadomestila.

"Ugotavljamo, da delodajalci umaknejo delavca na zavod na čakanje, ta delavec gre pa potem neposredno v pokoj," je dejala ministrica.

Podaljšanje potrebne zavarovalne dobe z devetih na 12 mesecev in skrajšanje obdobje prejemanja nadomestila za starejše od 55 let s 25 na 19 mesecev bo po ocenah ministrstva izdatke zmanjšalo za od 10 do 15 milijonov evrov.

Sankcije za kršitelje

Za večjo aktivacijo brezposelnih so predvidene spremembe glede sankcij za tiste, ki kršijo obveznosti. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je kot sedaj predvideno za lažje kršitve. Po novem pa bi bila brezposelna oseba v primeru težje kršitve - kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve - iz evidence izločena ob prvi kršitvi.

Obetajo se tudi spremembe za tujce, in sicer bo za vpis v evidenco brezposelnih za državljane tretjih držav zahtevano osnovno znanje slovenskega jezika (nivo A2). S tem jim želijo povečati zaposlitvene možnosti, je dejala ministrica. Konec leta 2018 je bilo v evidenco brezposelnih vpisanih okoli 7600 državljanov tretjih držav, največ iz BiH, Kosova, Severne Makedonije in Srbije.

Na priporočilo varuha človekovih pravic bodo poleg tega povečali možnost za vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja tistim brezposelnim, ki so nastopili materinski, očetovski ali starševski dopust. In sicer se jim bo v primeru ponovne prijave v evidenco brezposelnih pri izpolnjevanju pogojev upoštevalo tudi obdobje prijave pred nastopom omenjenega dopusta.