Veliko se govori, kako zaposleni trpijo zaradi neprimernega vedenja nadrejenih. A kaj se dogaja, ko so razmere obratne – ko podrejeni šikanirajo ter izvajajo pritiske in mobing nad nadrejenim? Da, tudi to se dogaja, in pogosto je ta težava močno spregledana ter se ji ne daje dovolj pozornosti. 

Mobing se lahko odvija od zgoraj navzdol ter tudi od spodaj navzgor. Razširjeno mišljenje je, da so tisti, ki so "spodaj", ranljivejši in da se je zato nad njimi lažje znašati. Vodje oz. šefe a priori dojemamo kot osebe, ki izhajajo iz položaja moči. Kar je pravzaprav res, a vprašanje je, kakšen je vodja oddelka kot oseba in kako razume svoj položaj moči. Res je tudi, da mobing največkrat izvajajo šefi in sodelavci, a tudi mobing nad nadrejenimi ni tako redek. 

Vodja oddelka lahko pričakuje, da se z njegovim načinom vodenja ne bodo strinjali prav vsi podrejeni. Če je kot vodja odprt in dovzeten za predloge morebitnih izboljšav, lahko posamezniki to začutijo ter ga posledično začnejo dojemati kot lahko tarčo za ostre kritike. Številni šefi so se že znašli na tnalu obtožb, da nad podrejenimi izvajajo mobing le zato, ker so zahtevali, da je delo dobro in pravočasno opravljeno. Prav tako so lahko šikaniranju, negativnim govoricam in mobingu izpostavljeni tisti, ki so na položaj šele imenovani ali pa želijo uvesti določene spremembe. Vemo, da se lahko večina ljudi na spremembe odzove skrajno negativno, saj te rušijo njihov že ustaljeni način dela. Spremembe vidijo kot moteče in tudi ogrožajoče, še posebno če se morajo naučiti nečesa novega ali če dobijo nove zadolžitve. 

Ne glede na to, kdo je žrtev mobinga – vodilni ali podrejeni, je treba razumeti, da gre za osebo, ki ima čustva, napadi pa zabolijo tudi zelo močne osebe, kar vodilni zagotovo so oz. bi morali biti. 

Vodilni kader se spopada še z eno težavo: v vsakem trenutku, vsak dan, ga lahko kdo od podrejenih obtoži mobinga in neprimernega vedenja. Jasno je, da vodja ne more vedno s podrejenimi delati v rokavicah ... Jasno pa je tudi, da vodja mora prepoznati, kakšni so njegovi zaposleni: ali so čustveni, preveč kritični do sebe, letijo previsoko, ves čas kritizirajo in se pritožujejo nad drugimi ... Vodja je tam, da na te stvari opozori, in sicer na kulturen in spoštljiv način, ter da zaposlenega usmeri na primernejšo pot. Nekateri vodje se odločijo, da bodo to storili pisno, saj se tako zavarujejo pred morebitnimi kasnejšimi obtožbami za neprimerno vedenje. 

Podrejeni pa na drugi strani morajo vedeti, da ima vodja naloge in cilje, ki jih mora izpolniti in nato poročati svojim nadrejenim. Vodja mora opazovati tim in opozarjati na določene pomanjkljivosti. In ja, ni vsaka dobronamerna in spoštljiva kritika tudi mobing in šikaniranje. 

Prav tako je dobro, da poznate in razumete razliko med konfliktom in mobingom, saj ni vsak konflikt tudi mobing: 

Vsak nesporazum, konflikt, mobing ... na delovnem mestu je treba nemudoma nasloviti in ga, če je treba tudi s pomočjo mediacije, reševati. Takrat se bo videlo, kdo se je pripravljen pogovarjati in reševati konflikte in kdo ne. 

Preberite tudi, kako lahko vodilni kader izgoreva: