Na spletni strani Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) je Maša Gregorčič iz službe pravne pomoči sindikata odgovorila na vprašanje, ki te dni vse, ki delajo od doma, močno zanima: kako daleč gre lahko delodajalec pri nadzoru zaposlenega glede opravljanja dela od doma oziroma na kakšen način lahko delodajalčev nadzor sploh poteka.

Gregorčičeva odgovarja, da je v osnovi pomembno, da se delodajalec in delavec dogovorita o času razpoložljivosti. To je čas, ko je delavec delodajalcu dosegljiv po telefonu ali elektronski pošti oziroma drugih komunikacijskih sredstvih. "To pomeni, da lahko delodajalec v okviru časa razpoložljivosti kadar koli vzpostavi stik z delavcem in ga tudi povpraša o njegovih delovnih obveznostih in njihovem izpolnjevanju. Pri tem je treba upoštevati delovni čas, ki je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi," je razložila. 

V nadaljevanju je izpostavila mnenje, da ne glede na to, da je delovni čas delavca v okviru opravljanja dela na domu fleksibilnejši in si v določeni meri delavec delovni čas lahko razporeja sam, delodajalec od delavca ne more pričakovati, da mu je na voljo ves dan. "Delodajalec lahko delavcu naloži, da si beleži svoj dnevni delovni čas oziroma časovno opredeli, kdaj je delo opravljal, in ga o tem obvešča, saj je delodajalec tudi v primeru opravljanja dela na domu dolžan voditi evidenco delovnega časa za svoje zaposlene. Tako delodajalec že na tak način nadzoruje svoje zaposlene, ki opravljajo delo na domu. Običajno delodajalci dodatno nalagajo tudi obveznost pisanja in oddaje poročil o opravljenem delu. Gre za sprejemljive in povsem zakonite oblike nadzora delodajalca v povezavi z opravljanjem dela na domu," pravi v nadaljevanju in doda, da v večini primerov delodajalec delavcu za opravljanje dela na domu zagotovi tudi delovna sredstva, kot sta službeni telefon in službeni računalnik. "Sodobna informacijska tehnologija pa omogoča nadzor navedenih delovnih sredstev tudi na daljavo in omogoča vpogled v praktično vse aktivnosti zaposlenega," poudari. 

Kljub temu lahko delavec pri opravljanju dela na domu – tako kot sicer – pričakuje določeno stopnjo zasebnosti. "V povezavi s tem je zagotovo treba slediti mnenju Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije v zvezi z nadzorom nad delovnimi sredstvi, iz katerega izhaja, da delodajalec lahko npr. v elektronsko pošto zaposlenega vpogleda le v izjemnih primerih, ko se namen, zaradi katerega se pregled opravi, ne more doseči na drug, milejši način. V povezavi s tovrstnim nadzorom nad delovnimi sredstvi je zagotovo glede samega namena nadzora povsem na mestu tudi primerjava z videonadzorom na delovnem mestu. S tem delodajalec ne more nadzirati opravljanja dela svojih zaposlenih, pač pa je videonadzor na delovnem mestu v skladu s prvim  odstavkom 77. člena ZVOP-1 dopusten le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Namen nadzora nad opravljanjem dela na tovrstne načine tako ne pride v poštev, saj ima delodajalec zagotovo tudi druge, sprejemljivejše oziroma milejše možnosti, navedene zgoraj, s katerimi lahko nadzira delo zaposlenih, ki opravljajo delo na domu," je razložila Gregorčičeva in dodaja, da je za delodajalca zagotovo najpomembnejše, da je delo, ki ga je naložil svojemu zaposlenemu in je po obsegu primerljivo delu, ki ga delavec opravlja v poslovnih prostorih delodajalca, v dogovorjenem roku opravljeno. 

"Če je ta vidik izpolnjen, delodajalec, ki svojim zaposlenim zaupa, ne bo imel potrebe, da bi jih dodatno nadziral v času opravljanja dela na domu," zaključi. 

Vir podatkov: spletna stran ZSSS