Na Brdu pri Kranju je potekala mednarodna konferenca z naslovom Voditelj prihodnosti, ustvarjalec zavzetih zaposlenih, na kateri so bili v ospredju starejši zaposleni. Prebivalstvo v Sloveniji se namreč stara, vse več bo tako starejših zaposlenih, kar za delodajalce predstavlja izziv.

V Sloveniji bo čez pet let vsak četrti zaposleni starejši od 55 let. Po drugi strani pa že zdaj primanjkuje kadrov, saj je mladih, ki vstopajo na trg dela, vedno manj, pravijo organizatorji srečanja, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, Zveza ljudskih univerz Slovenije in spletni portal Mojazaposlitev.si.

"Da bi presegla kadrovsko vrzel, ki nastaja, in uspešno odgovorila na izzive, ki so pred nami, se bodo morala podjetja načrtno ukvarjati s starejšimi zaposlenimi, ki so ena pogosto prezrtih rešitev," je poudarila direktorica državnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Irena Kuntarič Hribar.

Sklad izvaja kar nekaj programov, ki so namenjeni krepitvi razvoja kadrov in usmerjeni v vseživljenjsko učenje, med največje sodi program Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile. "Podjetja s pomočjo sofinanciranja, izvajanja vsebinskih delavnic in drugih ukrepov spodbujamo k načrtnemu upravljanju starejših zaposlenih. Z izvajanjem raznolikih aktivnosti na področju razvoja kadrov celovito pristopamo k dolgoročnemu prilagajanju na spremembe," je še dejala Kuntarič Hribarjeva.

Ko vodja stopi na tanek led

Za direktorico portala Mojazaposlitev.si Saša Boštjančič je pomembno, da razvoj zaposlenih v podjetjih poteka uravnoteženo. Za učinkovito medgeneracijsko sodelovanje in uspešno delovanje je namreč treba vlagati v razvoj tako starejših kot mlajših. Poleg tega sta za doseganje sprememb nujna razumevanje razmer na trgu dela in usmerjenost v nove pristope vodenja zaposlenih.

"Vodja, ki danes, potem ko ga zapusti ključni kader, le zamahne z roko in reče, naj gre, saj bodo dobili novega, še ne ve, da je stopil na tanek led in da ga bo tokrat težje dobil, za to pa porabil bistveno več časa in denarja," je poudarila Boštjančičeva. Po njenem mnenju se dober vodja zaveda, da lahko le s svojo osebno integriteto, srčnostjo in delavnostjo navdušuje sodelavce vseh generacij.

Pomen ljudskih univerz

V razvoj različnih ciljnih skupin ljudi so usmerjene tudi ljudske univerze. Svoje dejavnosti prilagajajo potrebam podjetij, prednostno področje pa je delo z manj izobraženimi starejšimi zaposlenimi. Pri Zvezi ljudskih univerz Slovenije ugotavljajo, da zaposlenim manjka vlaganja v splošne in poklicne kompetence.

Delodajalci zaenkrat po besedah predsednika Zveze ljudskih univerz Slovenije Bojana Hajdinjaka premalo vlagajo v svoje zaposlene. "Vse prepogosto pozabljajo, da živimo v hitro starajoči se družbi, kjer bodo starejši predstavljali večinski del zaposlenih v podjetjih. Počasni in neizobraženi delavci pa nas na koncu stanejo več kot izobraževanja za razvoj njihovih kompetenc," je dejal.

Svetovalka, trenerka in direktorica podjetja Team Training International Jelka Lavrih Sztajnbok je medtem ocenila, da pomanjkanje kadra in podaljševanje življenjske dobe dajeta novo veljavo oz. vrednost generaciji, ki bi se sicer umaknila s trga dela. "Ko starejši čutijo, da njihovo delo šteje in da je njihov prispevek k uspehu podjetja pomemben, vidijo smisel in podvojijo svoj trud," je še povedala.