Lani se je skupno zaposlilo 60.351 registriranih brezposelnih, kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje. Manj zaposlitev – 10.718 – je bilo v javnem sektorju, preostanek je bil v zasebnem sektorju, kjer so večinoma ponujali delovna mesta v manjših podjetjih. Zasebniki z do devetimi zaposlenimi so omogočili službo 15.503 osebam. 

Največ zaposlitev je bilo v letu 2021 sicer po podatkih Zavoda v predelovalni dejavnosti (10.280), trgovini ter vzdrževanju in popravilu motornih vozil (7170), gradbeništvu (5377), gostinstvu (5298), izobraževanju (5099), raznovrstnih poslovnih dejavnostih (5341) ter v zdravstvu in socialnem varstvu (4231). Najmanj so zaposlovali v rudarstvu (68), oskrbi z električno energijo, plinom in paro (167) ter poslovanju z nepremičninami (326). 

Zaposlitev je med drugimi dobilo 3794 natakarjev, 3082 prodajalcev, 3061 delavcev za preprosta dela v predelovalni dejavnosti, 2046 čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah, 1943 tajnikov, 1723 delavcev za preprosta dela, 1209 komercialistov za prodajo in 1157 kuhinjskih pomočnikov. Najmanj so iskali in zaposlili predelovalcev sadja in zelenjave, sprevodnikov, rudarjev, filozofov, zgodovinarjev in politologov, borznih posrednikov, ribičev, živinorejcev, čevljarjev. 

Večinoma so službo dobili kandidati s srednjo strokovno in s sredno splošno ter srednjo poklicno izobrazbo (skupno 29.971), prednjačile so zaposlitve kandidatov s končano osnovno šolo (13.381). Zaposlili so skupno nekaj več kot 13.000 kandidatov z visokošolsko izobrazbo 1. in 2. stopnje, medtem ko je zaposlitev dobilo zgolj 271 kandidatov z visokošolsko izobrazbo 3. stopnje. Prav tako so zaposlili 1431 kandidatov, ki niso dokončali osnovne šole, in 2117 kandidatov z nižjo poklicno šolo. 

Delodajalci iščejo kader, a pogosto neuspešno 

V Sloveniji medtem še naprej beležimo visoko rast zaposlenosti in nizko brezposelnost in tudi napovedi so optimistične. "Obeti delodajalcev glede gibanja zaposlenosti v prvi polovici leta 2022 so pozitivni. Napovedujejo kar 2,8-odstotno rast števila zaposlenih in predvidevajo približno 33.000 zaposlitev," so pojasnili na Zavodu. Najpozitivnejše napovedi so – tako kot že vrsto mesecev - v gradbeništvu ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gostinstvu. 

Pozitiven trend zaposlovanja se torej nadaljuje – prostih delovnih mest, ki so jih v prvih dveh mesecih leta 2022 prejeli na Zavodu za zaposlovanje, je bilo 29.342, kar je 40,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. "Največ prostih delovnih mest so sporočili delodajalci iz dejavnosti gradbeništva, sledijo predelovalne dejavnosti, zdravstvo in socialno varstvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil," so nanizali na Zavodu. Najbolj so tako povpraševali po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih ter pri visokih in nizkih gradnjah, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarjih, zidarjih in strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego. 

Največ se je februarja 2022 zaposlilo delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalcev, zidarjev, delavcev za preprosta dela pri nizkih gradnjah, izvajalcev suhomontažne gradnje, štukaterjev, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo, tajnikov, komercialnih zastopnikov za prodajo, voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok, tesarjev, kuhinjskih pomočnikov, poslovnih sekretarjev in natakarjev. 

Čeprav je bilo ob koncu februarja 2022 pri Zavodu za zaposlovanje registriranih 64.783 brezposelnih, se delodajalci soočajo s težavami pri pridobivanju primernega kadra. Zadnja raziskava Napovednik zaposlovanja* je denimo razkrila, da iščejo delavce in ponujajo zaposlitev, a pogosto ne najdejo ustreznih kandidatov. S pomanjkanjem se jih je v preteklih šestih mesecih leta soočala že več kot polovica; težko najdejo ravno najbolj iskane, med njimi zidarje, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalce, natakarje, kuharje, elektroinštalaterje in strugarje.

Največja težava je, ker se neskladja na trgu dela poglabljajo oziroma preprosto ni kadra z iskanim poklicem ali ga izredno primanjkuje. Pogosto ustrezne kandidate odvračajo delovne razmere, denimo nizke plače, delo med vikendi in prazniki, večizmensko delo in težko fizično delo. Včasih pa niti ne ustrezajo kriterijem; med njihovimi ključnimi pomanjkljivostmi so pomanjkanje delovnih izkušenj, kompetenc, znanja in večin ter neustrezna izobrazba.

Podatki kažejo, da so težave delodajalcev z iskanjem kadra vse pogostejše in da dobra polovica delodajalcev tudi v prihodnje pričakuje izzive na področju zaposlovanja. Najbolj zaskrbljeni so delodajalci iz gostinstva ter zdravstva in socialnega varstva: več kot 70 odstotkov jih v prihodnosti pričakuje težave z iskanjem kadra, še kažejo rezultati raziskave.

*Raziskava Napovednik zaposlovanja je del projekta Učinkovitejše usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela, ki ga sofinancirata Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada na podlagi Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020.