Ženske v podjetništvu še vedno nimajo enakih možnosti kot moški. Na vodilnih mestih v podjetjih tako zanje še vedno pogosto ni prostora, ob mednarodnem dnevu žena opozarjajo v Združenju Manager. Slabše se jim godi že, ko po končanem izobraževanju iščejo delo, pa navajajo v Zavodu Nefiks.

V 90. letih minulega stoletja je bilo v Sloveniji na vodilnih položajih več žensk kot danes, pravijo v Združenju Manager. Kot pojasnjujejo, glede na analizo, ki so jo naročili, ženske na najvišjem mestu odločanja še vedno ni imelo 76 odstotkov delniških družb in 60 odstotkov družb z omejeno odgovornostjo. Zgolj moške člane uprave je imelo kar 81 odstotkov od več kot sto najuspešnejših podjetij v letu 2014.

V Sloveniji je sicer - tako v združenju - visok delež izobraženih žensk: po analizi statističnega urada ima terciarno izobrazbo 34 odstotkov Slovenk in 23 odstotkov Slovencev. Tudi delež zaposlenih žensk je visok, plačna vrzel pa je ena najnižjih na svetu. Še vedno je delež žensk na mestih odločanja v gospodarstvu majhen. Nič bolje ni niti v politiki, kulturi in znanosti, navajajo.

"Slovencem je pomembna enakost, vendar pa se to na vodilnih mestih ne odraža," je poudarila izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Po njenem mnenju se družba premalo ukvarja z vprašanjem, zakaj so razlike med spoloma problematične, zato ostajajo zakoreninjene v družbi.

V združenju v tej luči izpostavljajo še ugotovitve svetovalne hiše McKinsey, po katerih bi napredek na področju enakosti med spoloma zgolj na raven najboljše države v njihovi regiji bruto domači proizvod (BDP) do leta 2025 zvišale za 12.000 milijard dolarjev. Podobno ocenjuje tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki navaja, da bi bil prirast svetovnega gospodarstva višji za 16 odstotkov.

Na Wall Streetu se je danes pojavil kip deklice, ki se je uprla biku oz. vsemu, kar on simbolizira.

Slabši položaj žensk na trgu dela jezi visoko izobražene mlade ženske, zbrane v projektu Kolegice v okviru Zavoda Nefiks. Kot opažajo, sicer v primeru, ko do zaposlitve pride, formalnemu izobraževanju primerno zaposlitev veliko prej dobijo dekleta z naravoslovno oz. tehnično izobrazbo. Za mlade ženske z družboslovnih in humanističnih smeri se sicer najdejo priložnosti, a na slabše plačanih delovnih mestih, kjer bi zadoščala tudi samo srednješolska izobrazba.

V zavodu v zadnjih mesecih v okviru dela z mladimi beležijo dva trenda: prvi gre v smer, da se psihologinje, anglistke, komunikologinje in druga dekleta z univerzitetno izobrazbo zaposlujejo kot trgovke, receptorke, blagajničarke, drugi način prehoda v svet dela pa je mogoč le tako, da dekleta odpirajo status samostojnih podjetnic ali delajo prek podjemne oz. avtorske pogodbe.

"Če je glavni namen prizadevanj zaposlovanja, da mladi dobijo katero koli delo, potem jih lahko ocenimo kot uspešna," pravijo na Nefiksu. "Če pa je njihov namen mladim vendarle omogočiti delovna mesta, ki ustrezajo stopnji izobrazbe mladih ali pa vsaj omogočajo strokovni razvoj in napredovanje, potem morajo pristojni odločevalci še veliko storiti," dodajajo.

Na Zavodu Nefiks s projektom Kolegice, ki temelji na mentorskem sodelovanju udeleženke z uspešno žensko, udeleženkam omogočajo bolj suveren vstop na trg dela. A to, da se dekleta dodatno izobražujejo, delajo prostovoljno, razvijajo svoje kompetence, mrežijo, "prepogosto ni dovolj, da bi se znebila statusa brezposelnosti".

Dan žensk mora biti vsak dan

Izjava evropskega poslanca, da so ženske manj inteligentne in šibkejše ter morajo zato zaslužiti manj, je izraz zakoreninjenih prepričanj, ki jih nekdo upa javno izraziti, ker je okolje zanj dovolj varno, da si to lahko dovoli, je dejala Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon. Zato bi moral biti dan žensk vsak dan in ne le en dan v letu.

Poudarja, da družba še vedno ne odgovarja na ustrezen način na potrebe žensk in s tem ohranja neenakost med spoloma. Izpostavila je revščino, brezposelnost, negotov ekonomski položaj, neenako plačilo za enako delo, ovire za doseganje lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega oziroma zasebnega življenja, stereotipe o ženskah v družbi ter ovire za doseganje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na različnih področjih političnega in družbenega življenja.

Še naprej smo strpni do nasilja nad ženskami. Še vedno ne vidimo prostitucije kot enega od mehanizmov za podrejanje žensk v družbi, enako velja za nasilje v družini in za posilstva žensk vseh starosti, našteva Plazova.

Opozorila je še, da se spolno nasilje na delovnem mestu pogosto razume kot "preobčutljivost žensk na delovno okolje", ki deluje po "moškem principu".

Na vodilnih položajih v podjetjih v EU le tretjina žensk

V EU je na vodilnih položajih v podjetjih tretjina žensk, čeprav predstavljajo približno polovico zaposlenih. Poleg tega menedžerke zaslužijo povprečno 23,4 odstotka manj od moških kolegov, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji je menedžerk 37 odstotkov, zaslužijo pa 12,4 odstotka manj od kolegov.

V EU je bilo glede na podatke iz leta 2014 na vodilnih položajih v podjetjih z več kot deset zaposlenimi skoraj 7,3 milijona ljudi, od tega 4,7 milijona moških (65 odstotkov) in 2,6 milijona oz. 35 odstotkov žensk.

Med državami članicami so sicer precejšnje razlike.

Največji delež žensk, 53 odstotkov, je na vodilnih položajih v Latviji, edini članici Unije, kjer je menedžerk več kot menedžerjev. Sledijo Bolgarija in Poljska s po 44 odstotki, Irska s 43 odstotki ter Estonija z 42 odstotki.

Na dnu lestvice so Nemčija, Italija in Ciper, kjer je med vodilnimi v podjetjih 22 odstotkov žensk, Belgija in Avstrija sta na lestvici s 23 odstotki ter Luksemburg s 24 odstotki.

Slovenija, kjer je med vsemi na vodilnih položajih 37 odstotkov žensk, je malo nad povprečjem Unije, kjer je med menedžerji 35 odstotkov pripadnic nežnejšega spola.

V vseh državah članicah so ženske na vodilnih položajih plačane manj od moških kolegov. Razkorak v plačilu je najmanjši, petodstoten, v Romuniji. Sledijo Slovenija (12,4 odstotka), Belgija (13,6 odstotka) in Bolgarija (15 odstotkov).

Po drugi strani menedžerke na Madžarskem in v Italiji zaslužijo tretjino manj od moških kolegov - v prvi državi je razkorak 33,7 odstotka, v drugi 33,5 odstotka. V povprečju pa menedžerke v EU zaslužijo 23,4 odstotka manj od moških kolegov.

Ženske skozi zgodovino poudarjajo, da želijo živeti in ustvarjati svet, ki ne bo zgrajen le na moških temeljih in principih.

Številne ženske se namreč soočajo s težavami zaradi okorelega sistema, ki je ponekod še baziran na principih le enega spola. S politiko enakosti spolov smo se namreč soočili z novo težavo. Ženske so (enakopravno) vstopale v družbena in delovna razmerja, ki so jih moški ustvarili po svojih potrebah in željah. Ženske so se borile in se še naprej borijo, da s svojim ženskim principom vplivajo na celotno družbeno sfero, ki ne bo več le moška, temveč obeh spolov.

"Boj za enakost ... predpostavlja sprejemanje danih meril in prilagajanje njihovim pričakovanjem ter zahtevam. Boj za avtonomijo pa predpostavlja pravico, da takšna merila zavrnemo in ustvarimo nova," pravi avstralska filozofinja Elizabeth Grosz. In prav za to gre: ne želimo biti kot moški, želimo biti ženske.