Ob izbruhu epidemije so sledila odpuščanja. Številni so ostali brez službe, kar je vodilo v povečanje brezposelnosti. Stanje se je v letu 2021 sčasoma obrnilo zaradi umirjanja situacije s covidom-19 in interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest, sledila sta gospodarska rast in porast povpraševanja tako po izdelkih kot tudi po storitvah in v drugi polovici leta 2021 zaznavajo hitro rast zaposlenosti in upad brezposelnosti.

Glede na podatke Zavoda za zaposlovanje (ZZZS) in Statističnega urada (SURS) lahko celo govorimo o zgodovinsko visoki rasti zaposlenosti in rekordno nizki brezposelnosti. Največ zaposlitev je bilo v zadnjem letu v predelovalni dejavnosti, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko je bil upad v poslovanju z nepremičninami, rudarstvu, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo, kažejo podatki Sursa.

Brezposelnost torej upada in tudi napovedi za prihodnje leto so optimistične. Slovenski delodajalci v prvi polovici leta 2022 napovedujejo kar 2,8-odstotno rast števila zaposlenih in predvidevajo približno 33.000 zaposlitev, kažejo rezultati raziskave Napovednik zaposlovanja*, v kateri je sodelovalo 3027 podjetij z več kot deset zaposlenimi. Največje povpraševanje napovedujejo po delavcih v gradbeništvu, v drugih poslovnih dejavnostih in gostinstvu.

V prihodnjega pol leta bodo med najpogosteje iskanimi zidarji (napovedanih 1553 delovnih mest), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (napovedanih 1536 delovnih mest) in delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (napovedanih 11482 delovnih mest). Med desetimi najbolj zaželenimi profili bodo še varilci, prodajalci, drugi delavci za preprosta dela, natakarji, elektroinštalaterji, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo ter poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, je pokazala raziskava.

Podjetja torej iščejo delavce in ponujajo zaposlitev, a pogosto ne najdejo ustreznih kandidatov; s pomanjkanjem se je v preteklih šestih mesecih leta soočala že več kot polovica delodajalcev (51,2 odstotka) in z največ izzivi pri iskanju kadra se soočajo največji. Sicer težko najdejo ravno najbolj iskane, med njimi zidarje, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnosti, prodajalce, natakarje, kuharje, elektroinštalaterje in strugarje.

Največja težava je, ker se neskladja na trgu dela poglabljajo oziroma preprosto ni kadra z iskanim poklicem ali ga izredno primanjkuje. Pogosto ustrezne kandidate odvračajo delovne razmere, denimo nizke plače, delo med vikendi in prazniki, večizmensko delo in težko fizično delo. Včasih pa niti ne ustrezajo kriterijem; med njihovimi ključnimi pomanjkljivostmi so pomanjkanje delovnih izkušenj, kompetenc, znanja in večin ter neustrezna izobrazba.

Podatki še kažejo, da so težave delodajalcev z iskanjem kadra vse pogostejše in da dobra polovica delodajalcev (52 odstotkov) tudi v prihodnje pričakuje izzive na področju zaposlovanja. Najbolj zaskrbljeni so delodajalci iz gostinstva ter zdravstva in socialnega varstva: več kot 70 odstotkov jih v prihodnosti pričakuje težave z iskanjem kadra, kažejo rezultati raziskave.

Mnogi delodajalci – tako veliko kot tudi mali – torej nudijo zaposlitev in eni so pri iskanju bolj, drugi manj uspešni. Z izzivi pri zaposlovanju se denimo soočajo pri Mercatorju, kjer imajo potrebe po delavcih predvsem v tako imenovani operativni dejavnosti, torej v maloprodaji in logistiki, stalno pa so pri njih na voljo delovna mesta za prodajalce, peke, prodajalce rib, kuharje in delavce v logistiki.

"Zaradi aktualnih razmer in tudi sicer izpraznjenega trga dela pa delavce težje oziroma počasneje najdemo. Pri zapolnjevanju prostih delovnih mest si zato pomagamo tudi s študenti, delno tudi z agencijskim delom, del kadrovskih potreb pa izpolnjujemo tudi z različnimi internimi prekvalifikacijami," so razložili. Pričakujejo pa, da bo zaposlovanje tudi v prihodnjem letu potekalo glede na potrebe, ki so trenutno največje v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem, kjer je v njihovih trgovinah prostih okoli sto delovnih mest. 

V novomeški Krki so po njihovih navedbah uspešni pri iskanju novih sodelavcev. V letu 2022 načrtujejo povečanje števila zaposlenih v Sloveniji in tujini, in sicer skupaj za dva odstotka. Iščejo univerzitetno in visoko strokovno izobražene farmacevte in kemike, strokovnjake drugih smeri, zlasti s področja ekonomije, računalništva, strojništva in elektrotehnike, ter delavce za delo v proizvodnji. 

Nove sodelavce stalno iščejo tudi v Slovenski vojski, kjer so največje potrebe po poklicnih vojakih s srednjo poklicno, srednjo tehnično ali splošno srednješolsko izobrazbo. V letu 2021 so iskali tudi visokostrokovni tehnični kader, denimo elektro in strojne inženirje, kemijske inženirje in tehnologe in podobno, zdravnike različnih specialnosti in zdravnike urgentne medicine ter medicine dela prometa in športa, zobozdravnike, psihologe in pravnike, pa tudi ostale visokostrokovne poklice (na primer računalničarje, kibernetike in informatike). Odziv je bil manjši, kot bi želeli, sicer pa bi lahko na podlagi svojega kadrovskega načrta zaposlili 970 novih sodelavcev.

Razmere ob pojavu novega koronavirusa so najbolj občutili v gostinstvu, turizmu, hotelirstvu in ostalih povezanih dejavnostih. "Največji zdajšnji izziv je pridobiti kader za gostinstvo. Ne gre le za vprašanje višine plač, ampak tudi za delovne razmere," je denimo opozoril lastnik Gostilne s prenočišči Vovko, Rok Vovko. Dodal je, da mali obrtniki težko parirajo velikim, močnim in hitrorastočim podjetjem, "kjer ljudje pričakujejo varnejšo zaposlitev, kar trenutno za gostinstvo ne moremo trditi".

Obenem je izpostavil, da "težava ni nastala včeraj, temveč se vleče že pet, sedem let; covid-19 je le razgalil zadeve, ki jih nekateri prej morda niso hoteli videti. V gostinskih šolah skorajda ni vpisa in že nekaj let gostinski delavci odhajajo v druge, stabilnejše panoge." Pri njih sicer zaradi trenutne situacije v gostinstvu ne iščejo novih sodelavcev, iščejo pa nove kandidate za delo v kuhinji in strežbi za v prihodnje.

* Raziskava Napovednik zaposlovanja je del projekta Učinkovitejše usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela, ki ga sofinancirata Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada na podlagi Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!