Premier Janez Janša je septembra napovedal začetek priprav in pogajanj za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je dejal, da bodo najprej zbrali mnenja posameznih ministrskih resorjev, zatem sledijo pogovori s sindikati. Za STA je pojasnil, da gre v osnovi za reševanje anomalij v sistemu in da je izstop iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja ena od teoretičnih možnosti. Osnovno izhodišče pa bo, da se masa plač za posamezno poklicno skupno ne sme povečati. "Vsi moramo imeti isti cilj: da je sistem vzdržen, da je pravičen, da pa zagotavlja tudi ustrezno delovno okolje za javne uslužbence," je poudaril.

Prenova plačnega sistema v javnem sektorju je pomembna tema in je med drugim tudi zaveza v koalicijski pogodbi. V sistemu so določene nepravilnosti, ki jih je potrebno odpraviti. Ena je denimo ocenjevanje, pri čemer je minister Koritnik izpostavil primer napredovanja: z oceno odlično, ki je pogoj za napredovanje, je po njegovih besedah ocenjenih več kot 90 odstotkov javnih uslužbencev. Na pravnem področju pa prihaja na primer do primerov, ko ima strokovna sodelavka višjo plačo kot njena nadrejena sodnica, hkrati pa strokovna sodelavka ni zavezana nezdružljivosti funkcij in lahko popoldne opravlja še kakšno drugo dejavnost, je opozoril.

Tako lahko zdaj napredujejo v javni upravi

Javni uslužbenci po zdajšnji zakonodaji lahko napredujejo v višji plačni razred, kar urejata Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, uradniki pa v višji naziv, kar urejata Zakon o javnih uslužbencih in Uredba o napredovanju uradnikov v nazive. Gre torej za dve ločeni napredovanji. Različni sistemi napredovanj in možnosti njihove kombinacije vplivajo, da se plače javnih uslužbencev skozi čas lahko povečujejo, so pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Podatki, ki so rezultat podrobnejše analize na vzorcu 17.568 javnih uslužbencev, kažejo, da je v obdobju med leti 2012 in 2018 napredovalo 93 odstotkov vsaj na enega od možnih načinov skoraj vsi javni uslužbenci, ki so bili celotno obdobje zaposleni v javnem sektorju. 

Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, uslužbenci na delovnih mestih, kjer ni mogoče napredovati v naziv, pa lahko napredujejo največ za deset plačnih razredov. Če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov, je zapisano v zakonu.

Javni uslužbenec lahko napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, kot napredovalno obdobje pa šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Kot napredovalno obdobje šteje čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katera je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Pristojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje. Pogoj za višjo plačo je delovna uspešnost, ki se ocenjuje glede na rezultate, samostojnost, ustvarjalnost, natančnost, zanesljivost, kakovost sodelovanja in organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

Javni uslužbenec oziroma funkcionar, ki napreduje v višji plačni razred, v naziv oziroma v višji naziv, pridobi pravico do plače skladno z v višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom 1. decembra leta, v katerem je napredoval. Javni uslužbenci na vodstvenih delovnih mestih, ki so uvrščena v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami, uredbami oziroma splošnimi akti, napredujejo za največ deset plačnih razredov. O napredovanju v višji plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu odloča pristojni organ oziroma predstojnik.

Ob izpolnitvi pogojev za napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede se javnega uslužbenca obvesti s pisnim obvestilom o napredovanju, o številu plačnih razredov napredovanja in o plačnem razredu osnovne plače. Delodajalec hkrati z obvestilom o napredovanju javnemu uslužbencu izroči pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Najpozneje do 15. marca mora odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužbenca, ki ga določi odgovorna oseba, izpolniti Ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju ter javnega uslužbenca seznaniti s pisno oceno in z utemeljitvijo.

Napredovalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje. Za en plačni razred napredujejo javni uslužbenci, ki v napredovalnem obdobju dosežejo ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk, ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk, ob petem najmanj 13 točk, o nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk. Javni uslužbenci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za največ dva plačna razreda, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk.

Javnemu uslužbencu, ki na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se vnovič preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje naslednje leto ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Javni uslužbenec napreduje, ko skupaj doseže tri ocene, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje, pri čemer se upoštevajo tri najugodnejše ocene v obdobju od zadnjega napredovanja. Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena napreduje javni uslužbenec za en plačni razred, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro.

Uradnik v državni upravi, v pravosodju in v upravah občin napreduje v višji naziv, če so izpolnjeni pogoji za napredovanje, ki so: predpisana stopnja izobrazbe, delovne izkušnje in drugi pogoji, določeni z zakonom, podzakonskim aktom oziroma splošnim aktom delodajalca, da se naloge na delovnem mestu, na katerem uradnik dela, lahko opravljajo v višjem nazivu, in dosežene ocene, ki se določijo skladno z Uredbo o napredovanju uradnikov v nazive.

Uradnik napreduje v nazivu, ko v nazivu iste stopnje v času od zadnjega napredovanja trikrat doseže oceno odlično ali štirikrat najmanj oceno zelo dobro ali petkrat najmanj oceno dobro. Napreduje tudi, ko glede na točkovanje ocen, določeno v uredbi, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred, doseže 16 točk v štirih letih, pri čemer se ne upošteva število točk, določenih za oceno zadovoljivo. Poleg doseženih ocen v nazivu iste stopnje je treba izpolnjevati tudi vse druge zahtevane pogoje za opravljanje nalog na delovnem mestu, in sicer glede predpisane izobrazbe, delovnih izkušenj in tako dalje. Prav tako mora obstajati možnost, da se lahko v višjem nazivu sploh opravljajo naloge na delovnem mestu, na katerem uradnik dela.

Na podlagi določb Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive je treba izpolnjevanje pogojev za napredovanje v naziv za uradnike preveriti vsako koledarsko leto najpozneje do 15. marca. Uradnik, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje v višji naziv, napreduje s 1. novembrom,  pravice, ki izhajajo iz višjega naziva, pa mu pripadajo od 1. decembra v koledarskem letu, v katerem je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje.

Kako bo potekalo ocenjevanje in napredovanje v javnem sektorju glede na trenutno stanje?

Ocenjevanje v javnem sektorju za leto 2020 in napredovanje v 2020 in 2021 se bo izvedlo kot določajo predpisi. Letno ocenjevanje delovne uspešnosti javnih uslužbenecev, ki delajo od doma in ocenjevanje javnih uslužbencev, ki delo opravljajo v prostorih delodajalca, se bo opravilo kot običajno. Javni uslužbenci, ki so razporejeni na čakanje na delo, bodo ocenjeni v primeru, ko v koledarskem letu delo opravljajo najmanj šest mesecev, in čakanje na delo ne sodi med izjeme, so pojasnili na ministrstvu za javno upravo.

Napredovanje v naziv ureja uredba o napredovanju uradnikov v naziv, ki določa tudi pogoje, kot so izpolnjevanje pogojev za delovno mesto, da se na delovnem mestu lahko napreduje v višji naziv in ustrezne ocene. Za napredovanje v višji naziv na uradniškem delovnem mestu niso predpisana posebna usposabljanja. Preverjanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje v višji naziv letos poteka na podlagi ocen za pretekla leta, zato okoliščine v zvezi z epidemijo covid-19 na to ne vplivajo, so še poudarili na ministrstvu za javno upravo.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!