Danes uspešna raziskovalka se je že kot majhna deklica navduševala nas naravoslovjem, hkrati pa je imela dovolj spodbude svojih bližnjih in okolice, da se je podala v znanstvene vode. "Le z ustrezno vzgojo otrok in mladine, pravimi zgledi in odpravo splošnih stereotipov o moških in ženskih vlogah se bomo v prihodnosti lahko izognili nekim dvojnim merilom in nezavedni pristranskosti," poudarja Nataša Kovačević, ki se je proslavila predvsem zaradi trdega dela, vztrajnosti in poguma. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.

Kaj vas je navdušilo za inženirski poklic?

Verjetno ta radovednost in raziskovalni duh od malega. Že od nekdaj me je zanimalo naravoslovje. V času, ko sem obiskovala gimnazijo, sem kolebala med študijem matematike in kemije. Za kemijo me je predvsem navdušila profesorica za kemijo in me spodbujala v tej smeri. V času študija kemije na FKKT sem postala štipendistka Instituta Jožef Stefan in se kasneje tudi tam zaposlila. Tukaj sta na mojo karierno pot pomembno vplivala moja nadrejena in mentorja, ki sta me vpeljala v problematiko korozije kovin in mi predstavila, kako lahko kot posameznica prispevam k razumevanju in reševanju korozijskih procesov. Prav v inženirski svet me je popeljala karierna pot, ko sem se leta 2013 prezaposlila na oddelku za Raziskave v podjetju Kolektor Group in se preusmerila iz akademskega okolja v industrijo. Želela sem se preusmeriti v nekaj bolj aplikativnega oz. bolj oprijemljivega.

Ste se na svoji poti soočali s kakšnimi predsodki ali drugimi ovirami?

To, da sem ženska, mi ni predstavljalo ovir na moji karierni poti. Važni so bili jasni cilji, osredotočenost, volja do dela in doseženi rezultati. Možnosti za napredovanja so odprte za vse ne glede na spol. Vse težave in prepreke na moji življenjski poti so me dodatno okrepile in dale nov zagon. Tudi na moji karierni poti so bili vzponi in padci. To je čisto normalno, brez tega ni rasti. Marsikdo si zada nek cilj, a pogosto ta ni najbolj pomemben, zaklad je pot, po kateri greš. Ne glede na to, čez koliko ovir greš, važno je, kako jih premagaš in kaj se iz tega naučiš. Mi je pa ob težkih trenutkih največ pomagala podpora družine. Zato je zelo pomembno, da se obdaš z ljudmi, ki ti stojijo ob strani in te spodbujajo.

Kakšen potencial ponuja inženirstvo in naravoslovje oziroma kateri poklici so in?

Prihodnost naše družbe je odvisna od raziskav in razvoja na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Vsakemu, ki se vidi na tem področju, svetujem, da gre na to pot. Je pa dobro, da se mladi za lažjo odločitev že med srednjo šolo udeležijo različnih počitniških del v podjetjih in na podlagi tega skušajo ugotoviti, kateri poklici jih zanimajo in kateri ne, kar jim bo morda olajšalo izbiro pri nadaljnjem šolanju ali karierni poti. Čisto drugače je, če nekaj spoznaš na praktičen način. V Kolektorju se trudimo mlade navdušiti za naravoslovno tehnične poklice, tako da v sklopu sodelovanja z izobraževalnimi institucijami pomagamo pri organizaciji naravoslovno tehničnih delavnic za osnovne šole, nudimo možnost počitniškega dela za srednješolce in študente, kjer na praktičen način spoznajo inženirski poklic in pridobijo nove izkušnje.

Se vam zdi, da je žensk v inženirstvu premalo in zakaj mislite, da je temu tako?

Študije dokazujejo, da so heterogene skupine raziskovalcev trdnejše in bolj inovativne kot homogene skupine. Uravnoteženost spolov na področjih STEM je ključna za dobro delovanje in lahko okrepi vire znanja, pripomore k pametni rasti in izboljša konkurenčnost gospodarstva. Kljub temu da se je s popularizacijo področij STEM vloga žensk na teh področjih povečala, je delež žensk napram moškim še vedno nižji. Za reševanje izzivov v 21. stoletju je ključna uravnoteženost obeh spolov in da se izkoristi ves človeški potencial ne glede na spol. Prav tako bodo za tako politiko morale skrbeti izobraževalne in znanstvene institucije ter podjetja in omogočati vsem enake možnosti pri izobraževanju, zaposlovanju in napredovanju ne glede na spol.

Kdo je lahko dober inženir po vašem mnenju in katere lastnosti mora imeti?

Dober inženir je nekdo, ki zna teorijo prenašati na realne probleme, je strokoven, kreativen, samoiniciativen, sledi novostim in potrebam trga, kritično misleč s sistematičnim pristopom reševanja težav in iskanja rešitev in predvsem, da zna stopiti iz cone udobja, samo to lahko prinese napredek. Sposoben mora biti timskega dela in poslušati mnenja drugih.

Kot navdih mlajšim generacijam žensk – kaj bi jim svetovali?

Svetovala bi jim, naj razmišljajo širše in si postavljajo več vprašanj, da pogledajo stvari iz več zornih kotov. Se udeležujejo različnih naravoslovno-tehničnih delavnic in počitniških del v podjetjih, da se spoznajo v živo z inženirskim poklicem, kar jim bo omogočilo lažjo izbiro pri nadaljnjem šolanju. Naj poskušajo ugotoviti, kaj jih veseli, v čem so dobri, kaj trg potrebuje in kje bodo res koristni. Predvsem pa niti ni važen cilj na koncu, ampak pot, po kateri greš. Ni važno, koliko ovir ti podtakne življenje, temveč kako jih premagaš.

In kakšna je bila vaša pot do uspeha?

Svojo karierno pot sem začela kot mlada raziskovalka na Institutu Jožef Stefan, kjer sem se ukvarjala s preučevanjem inhibicije oz. preprečevanja korozije različnih kovin. Procesi na površinah kovin predstavljajo tako eksperimentalen kot teoretičen izziv, zato je moje raziskovalno delo vključevalo tako računalniške simulacije kot eksperimentalno laboratorijsko delo.

Doktorski študij

V času doktorskega študija sem precejšnji oz. večji del posvetila računalniškim simulacijam na atomističnem nivoju. Četudi korozijske eksperimente izvedemo pod točno določenimi pogoji, mehanizmi o delovanju korozijskih inhibitorjev ali zaščit niso čisto razjasnjeni. Zato je uporaba računalniških simulacij zelo pomembna, saj omogoča boljše razumevanje kemijskih procesov na površinah kovin. Prav tako je takšno razumevanje zelo pomembno pri načrtovanju novih in izboljšanih korozijskih inhibitorjev ali zaščitnih prevlek, saj ima vsaka že tako majhna izboljšava pri korozijski zaščiti kovin velik ekonomski pomen. Pristop, ki sem ga uporabljala, je med najnaprednejšimi pri raziskovanju na področju korozije, saj sem eksplicitno obravnavala interakcije med nekaterimi gradniki korozijskega sistema, vključno z ustreznim opisom interakcije med molekulo inhibitorja in površino kovine na fazni meji trdno/tekoče. Na podlagi simbioze molekulskega-modeliranja in korozijskih eksperimentov sem potrdila splošno domnevo, da adsorpcijske lastnosti molekul vplivajo na njihovo učinkovitost inhibicije korozije. Rezultati, ki sem jih pridobila, so predstavljali pomemben prispevek k znanosti na področju inhibitorjev korozije, kar izkazuje tudi objava teh rezultatov v zelo uglednih mednarodnih strokovnih revijah z visokim faktorjem vpliva.

Zaposlitev v industriji

Po zaključku doktorata sem imela možnost svojo kariero nadaljevati v tujini v obliki postdoktorskega projekta, se pravi v znanosti ali industriji. Ker sem želela delati na nekih realnih izzivih in aplikativnih projektih, sem se odločila za industrijo in se leta 2013 zaposlila v podjetju Kolektor Group na oddelku za raziskave.

Moja prva naloga je bila razvoj in implementacija plazemskega procesa za naprševanje funkcionalnih kovinskih prevlek v proizvodnjo komponent za elektro in avtomobilsko industrijo. Slednje je zajemalo vse od načrtovanje stroja, optimizacijo plazemskega procesa, karakterizacijo vzorcev, preverjanje nove tehnologije in izdelkov do delujočih prototipnih izdelkov in tehnoloških postopkov ter implementacija procesa v proizvodnjo. Površino materialov ali izdelkov lahko izboljšamo na več načinov, ali s spremembo obstoječega materiala ali z nanosom nekih funkcionalnih prevlek, s katerimi potem načrtno spreminjamo ali ustvarjamo neko površinsko lastnost materiala, na primer tribološke lastnosti (hrapavost, obrabna zdržljivost in trenje), električne in termične lastnosti, korozijsko odpornost, lahko pa tudi izboljšamo interakcijo pri spajanju z drugimi materiali. Namesto da bi pri izdelavi v celoti uporabili nek drag material, ki zagotavlja neke določene funkcionalne lastnosti, se lahko odločimo za cenejši material in nanesemo funkcionalno prevleko. S tem vplivamo na zmanjšanje materialnih stroškov in povečanje dodane vrednosti izdelkov. Plazemske postopke še naprej vpeljujem v proces izdelave novih komponent in izdelkov, kjer bi radi zamenjali obstoječe mokre kemijske postopke s suhim ekonomičnim in okolju bolj prijaznim plazemskim postopkom.

Drugo področje, ki sem ga s svojih prihodom v Kolektor odprla poleg plazemskega inženiringa površin, so raziskave korozijskih procesov na hibridnih in magnetnih komponentah ter pogonskih sistemih za avtomobilske aplikacije. S tem povezana strokovna svetovanja pri reševanju korozijske problematike in reklamacij pri razvoju izdelkov in proizvodnji. Korozijsko odpornost kovinskih in kompozitnih materialov skupaj z ekipo sodelavcev in partnerjev izboljšujemo s površinskimi modifikacijami in razvojem primernih protikorozijskih zaščit, ki lahko omogočijo delovanje posameznih komponent in pogonov med celotno življenjsko dobo v agresivnih pogojih za avtomobilske aplikacije.

Ali bi danes šli po enaki poti?

Da, šla bi po enaki poti. Mladim bi svetovala, naj se ne ustrašijo ovir na svoji življenjski in karierni poti, ravno te so pomembne in ključne. Ko stopimo iz cone udobja, začnemo rasti in napredujemo korak za korakom. V prihodnosti si želim še naprej širiti svoje raziskovalno področje, vplivati na razvoj novih kadrov in ohranjati sodelovanje z izobraževalnimi in znanstvenimi institucijami.