Katerega leta ste prišli na Pro Plus in na katerem delovnem mestu ste takrat delali? Kdaj ste postali vodja HR-oddelka?

Na Pro Plus sem prišla septembra 1995 in začela delati kot vodja projektov v trženju. To je bil začetek tako zame kot za podjetje, tako da je bilo zelo dinamično, zabavno ... Čudovita izkušnja. Na področje HR sem se podala dosti kasneje, in sicer leta 2010. Tudi takrat sem se znašla na začetku, saj je bila HR-funkcija v podjetju relativno nova.

Kakšni so bili začetki? Koliko vas je bilo v kolektivu in kako ste se lotili naloge pridobivanja najboljšega kadra?

Začetki ... Spomnim se pisarne v Stegnah, v kateri smo se skupaj s štirimi kolegi začetniki, brez izkušenj, borili za telefonsko linijo, ki je slabo delovala. Imeli smo visoke prodajne plane, ko pa sem se po telefonu predstavila, da kličemo s POP TV, nihče ni poznal podjetja. 'Ne, hvala, nas ne zanima,' je bil najpogostejši odgovor (smeh). Ekipa pa je bila super, vsi smo se poznali, komunikacija je bila hitra, neposredna ... 

Je bilo morda na začetku težko dobiti kakšen profil zaposlenih? Kako ste to reševali?

Nekatera področja so univerzalna in jih najdemo v vseh dejavnostih – finance, marketing itd., tako da je bilo iskanje podobno kot danes. Težko pa je bilo pridobiti sodelavce z ustreznimi izkušnjami, ki so specifične za našo dejavnost, saj je kadra s tovrstnim znanjem primanjkovalo oz. nekaterih profilov (kot so npr. urednik programske sheme, broadcast inženir, producent ...) na trgu ni bilo. V tem primeru smo poiskali motivirane posameznike, ki so bili pripravljeni na učenje ter so svoje znanje pridobili in razvili ob delu pri nas.

Kako se takratni HR razlikuje od trenutnega? Vemo namreč, da je v teh letih HR močno napredoval, delovni procesi se zaradi razvoja tehnologije spreminjajo, z njimi pa tudi želje in potrebe zaposlenih.

Delovni procesi so se spremenili, ogromno je poklicev, ki jih v tistih časih ni bilo, način iskanja novih sodelavcev je drugačen, vse poteka hitreje. A kar se tiče želja in potreb zaposlenih, nekaj vendar ostaja nespremenjeno – zaposleni si želijo, da bi bili njihovo delo in dosežki prepoznani in cenjeni, želijo si delati v okolju, v katerem lahko razvijejo dobre odnose s sodelavci. 

Kako gledate na idejo, da so zaposleni nosilci brenda podjetja? S čim spodbujate, da je tudi na Pro Plusu tako?

Zagotovo so zaposleni nosilci brenda podjetja: dober glas seže v deveto vas. Verjamem, da se vsakdo, ki razmišlja, ali bi se prijavil na delovno mesto pri nas, najprej pozanima o podjetju in največ informacij pride ravno od zaposlenih. Kakšno informacijo bodo posredovali, pa je odvisno od tega, ali jim omogočamo poklicni razvoj, ustrezno plačilo, izobraževanja, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, delovno okolje, v katerem se cenijo dobri medosebni odnosi, je komunikacija med zaposlenimi spoštljiva, lahko sodelujejo pri zanimivih projektih z najboljšimi strokovnjaki s področja televizije in spleta, imajo avtonomijo pri svojem delu ... To so stvari, ki jih je treba vgraditi v kulturo podjetja ter jih spodbujati in izvajati vsak dan. Pomaga tudi kak dober piknik, možnost brezplačne rekreacije, dedek Mraz za otroke ... A večinoma gre pri tem, ali bomo podjetje priporočili prijatelju, za enostavne stvari, ki jih dnevno doživljamo na delovnem mestu.

Kako poskrbite, da se zaposleni realizirajo na svojem delovnem mestu?

V prvi vrsti je treba poskrbeti, da je komunikacija glede teh stvari odprta, da imajo zaposleni možnost izraziti svoje želje, pričakovanja po razvoju ... Ter tudi, da so vodje sposobni prepoznati potencial posameznika. Potem lahko skupaj z vodjo pripravimo plan oz. neke usmeritve, s katerimi zaposlenemu pomagamo, da doseže svoje cilje. Ni pa vedno tako. Včasih se zgodi, da ima zaposleni želje in ambicije, ki jih pri nas ne more uresničiti, kar pomeni razhod. V takih primerih me veseli, če ostanemo v dobrem odnosu in stiku.

Kako sedaj, v času epidemije, skrbite za zaposlene in za nadaljnji razvoj njihovih kompetenc?

Način se je zaradi dela na daljavo rahlo spremenil, a zaposlovanje in mentorski programi nemoteno potekajo naprej. Zaposleni večino kompetenc razvijejo ob delu ter internem prenosu znanja in to se ni spremenilo. Izobraževanje, v sklopu katerega zaposlene napotimo na zunanja izobraževanja, pa tudi v normalnih razmerah predstavlja manjši del usposabljanja. Morda je bil ta del na začetku epidemije zapostavljen, saj so bile naše prioritete in misli drugje, a stvari se postavljajo na svoje mesto.

Ne spreglejte ostalih pogovorov, s katerimi se ob 25. obletnici POP TV spominjamo številnih šovov in serij, ki smo jih radi spremljali. Med drugim je svetovno znani koreograf Miha Krušič, ki stoji za plesnimi točkami v šovih Znan obraz ima svoj glas, Slovenija ima talent in Zvezde plešejo, spregovoril tudi o usklajevanju kariere z družino, Tina Gorenjak je iskreno spregovorila o svoji bitki z rakom na dojki, Alma Rekić pa se je spominjala svojih sodniških dni v šovu MasterChef Slovenija.