Madžarski parlament je včeraj potrdil sporno reformo zakona o delavskih pravicah, ki predvideva znatno povečanje števila dovoljenih nadur. Pri tem je v parlamentu nastal pravi kaos, saj so skušali opozicijski poslanci preprečiti glasovanje. Med drugim so piskali s piščalkami in blokirali dostop do govorniškega odra predsednika parlamenta Laszla Köverja, da bi preprečili glasovanje. Köver je kljub temu začel sejo.

Parlament, v katerem ima stranka premierja Viktorja Orbana Fidesz dvotretjinsko večino, je kljub temu potrdil reformo zakona o delavskih pravicah, ki bo delodajalcem omogočil povečanje števila zakonsko dovoljenih nadur z 250 na 400 na leto. Časovni okvir za izplačilo nadur pa se bo z enega leta podaljšal na tri. O vsem bo odločal delodajalec sam, delavec bo pač moral ukaz izvršiti. 

Vlada trdi, da bodo spremembe koristile tako tistim, ki želijo delati več, in tistim, ki potrebujejo več delovne sile. "Odpravili smo birokratska pravila, da lahko tisti, ki želijo delati in zaslužiti več, to tudi storijo," je v torek povedal Orban.

Nasprotniki opozarjajo, da se pomanjkanje delovne sile ne rešuje na način, da preobremeniš tiste, ki so že zaposleni. 

Sindikati zakonu, ki so ga označili za suženjskega, nasprotujejo, ker se vlada ni posvetovala z njimi. V soboto se je protestov proti zakonu, ki so jih organizirali, udeležilo več tisoč ljudi. Zagrozili so tudi s splošno stavko in blokadami cest.

Že včeraj se je pred parlamentom zbrala množica delavcev, ki so protestirali proti zakonu. Pozivali so poslance, naj ga ne potrdijo. Ko pa so izvedeli izid glasovanja, je proti ogorčenim protestnikom policija morala uporabiti solzivec, saj so se ljudje skušali prebiti v stavbo. 

Nadurno delo v Sloveniji

V 144. členu Zakona o delovnih razmerjih je opredeljeno nadurno delo v Sloveniji. 

1. Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo:

– v primerih izjemoma povečanega obsega dela,

– če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,

– če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,

– če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,

– v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

2. Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

3. Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.

4. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

5. V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.