Odnos do dela, vodij oziroma šefov, sodelavcev in podjetij se v zadnjem času močno spreminja. Zaposleni, ki večino dneva preživijo na delovnem mestu, si želijo nekaj več in ne le zgolj garanja za denar. 

Plačilo je seveda zelo pomembno, saj zahvale in pohvale nadrejenih ne plačujejo položnic. A pomembno je tudi, kako se zaposleni na delovnem mestu počuti, kako se do njega vedejo in tudi – kaj se bo na delovnem mestu naučil. 

Tega se zavedajo tudi podjetja (še posebej v tujini). Produktivnosti namreč ne bodo zvišala s pritiski in špartanskim odnosom do delavcev. Ena od možnosti, kako v podjetju izboljšati produktivnost, odnose in zadovoljstvo ter tudi, kako zadržati kader v podjetju, je zavedanje, da zaposleni potrebujejo mentorja oziroma vodjo in ne šefa. 

Raziskovalki Grace McCarthy in Julia Milner sta preučevali različne načine izboljšanja produktivnosti med zaposlenimi. Ugotovili sta, da delavci ne potrebujejo šefov, temveč mentorje. Sistem mentorstva pomeni veliko različnih stvari: od aktivnega poslušanja zaposlenih, pomoči pri postavljanju ciljev in njihovem doseganju, pa vse do pomoči pri razumevanju vizije podjetja. Ko zaposleni razumejo cilje, lahko sprejemajo tudi samostojne odločitve in ne čakajo, da jim nekdo ves čas govori, kaj morajo narediti, pravita omenjeni raziskovalki. To pomeni, da lahko delovni proces poteka nemoteno, naloge so razporejene, vsi pa se zavedajo, kakšen je cilj. Pri zaposlenih se tako razvija samoiniciativnost ter občutek pripadnosti in vrednosti. 

Ko vodja prisluhne zaposlenemu, se slednji počuti spoštovanega in cenjenega. Eden od vodij, ki je sodeloval v raziskavi, je dejal, da bo nadrejeni, ki ljudi vodi in jim ne poveljuje, skoraj vedno pridobil tudi njihova srca in razume. Tako se bosta gradila lojalnost in zaupanje. 

Raziskava je pokazala, da je mentoriranje oziroma vodenje zaposlenih obrodilo veliko sadov – zvišala sta se produktivnost, sodelovanje in občutno se je izboljšal odnos do strank. Eno od podjetij je tako v petih mesecih odnos do strank izboljšalo za kar neverjetnih 450 odstotkov!

Prav tako je vodenje iz povprečnežev in slabih delavcev ustvarilo zelo dobre zaposlene, ki so nenadoma zasijali. Nadrejeni je s svojim mentorskim pristopom zaposlenemu, ki je bil pred raziskavo ocenjen kot delavec, ki ima zelo malo samozavesti, pomagal, da razvije vodstvene veščine, tako da je po raziskavi že bil na vodstvenem položaju, je pokazala raziskava. Na tej točki je treba poudariti, da se šefi bojijo konkurence in sposobnih delavcev, vodje pa jih sprejmejo in jim pomagajo pri razvoju. Če je vodja dober, bo to prepoznalo tudi podjetje, ki takega nadrejenega ne bo odpustilo. Zakaj ne, če pa ustvarja lastno konkurenco? Zato ker bo podjetje vedelo, da je v teh kriznih časih, kjer povsod primanjkuje kadra, dober vodja, ki ustvarja dobre zaposlene, zlata vreden. 

Kako naj se vodje lotijo mentoriranja oziroma vodenja?

Imamo dve osebi – zaposlenega in vodjo –, ki iščeta pot, kako naprej. Zaposleni se namreč morajo razvijati. Najprej morata razumeti, kakšne so trenutne okoliščine, nato skupaj postavita cilje, na koncu pa se dogovorita, kako bo zaposleni dosegel te cilje. 

Vodje morajo v tem procesu: 

► prisluhniti zaposlenemu in mu omogočiti, da s samostojnim razmišljanjem pride do lastnih idej in ciljev,

► postavljati vprašanja, s katerimi bodo zaposlenega usmerjali v njegovem razmišljanju in mu nakazali pot, če je sam ne vidi, 

► zaposlenemu pomagati, da si postavi cilje,

► nuditi konstruktivne odzive, s katerimi bodo zaposlenemu pomagali pri profesionalnem razvoju. 

Celoten proces mora biti pozitiven in ne obremenjujoč za vpletene. 

Večina od 580 vodij, ki so sodelovali v raziskavi, je svoje zaposlene mentorirala vsaj enkrat na teden. Je pa res, da vodje velikokrat nimajo dovolj časa, da bi se lahko v celoti posvetili razvoju zaposlenih. Zato je dobro, da se vodenju posvetijo takrat, ko so razmere v podjetju mirne in ne v kritičnih trenutkih. Prav tako več energije in časa posvetijo mlajšim in novo zaposlenim, saj imajo starejši že postavljene cilje in izdelane strategije, kako do njih priti. 

Številna podjetja se odločajo, da zaposlene pošiljajo na razne delavnice k zunanjim izvajalcem. A dejstvo je, da je najučinkoviteje, če se vodenja lotijo nadrejeni, ki so zaposleni v podjetju in imajo vsakodnevni kontakt z delavci. 

Zaposleni, ki vidijo, da se njihovi nadrejeni in podjetje zanimajo za njih in jim nudijo možnost razvoja, so bolj pozitivni in srečnejši. Postanejo dobri sodelavci, ki dobro delajo tudi v timu. Njihova znanja in veščine se razvijajo, s tem pa tudi napredujejo, opaža eden od vodij, ki je sodeloval v raziskavi. Seveda se ves ta odnos nato preslikava na odnos zaposlenega do dela in strank. Če se vodje dobro vedejo do zaposlenih, se bodo ti dobro vedli do strank. Posel cveti, zaposleni so zadovoljni, vodje tudi.