Po podatkih nemškega sektorja za informacijsko tehnologijo je vsak drugi Nemec med pandemijo delal od doma. Oblastem je bilo zelo kmalu jasno, da bodo to vrsto dela morali opredeliti z zakoni. In kakšen osnutek zakona o delu na daljavo je pripravilo nemško ministrstvo za delo?

Glede na osnutek zakona bi imel vsak redno zaposleni pravico, da do 24 dni na leto dela od doma oz. na daljavo, je poročala nemška televizija ARD. Izjema bo veljala za delodajalce, ki lahko utemeljijo, zakaj njihovi zaposleni ne morejo delati na daljavo. "Pek načeloma ne more peči kruha doma. Ampak imamo zelo veliko poklicev, ko je možno, da se delno dela od doma," je povedal minister za delo Hubertus Heil.

Osnutek mora še v usklajevanje med deležniki. Po besedah Heila pa je cilj, da se vzpostavi zakonodajna podlaga za delo od doma, ki ne bo temeljila na prisili in bo pomagala, da ne bo prišlo do zameglitve ločnice med delovnim in zasebnim življenjem.

Minister je zagotovil, da nameravajo v okviru zakona določiti, kdaj mora biti zaposleni na voljo delodajalcu in kdaj ne, ko dela od doma. Uvedli bi tudi neke vrste digitalno evidenco ur. Delodajalce, ki ne bi upoštevali, kdaj so t. i. ure miru, bi lahko doletele kazni v višini do 30.000 evrov.

Kako je v Sloveniji?

Pri nas so se med epidemijo številni delodajalci odločili, da pošljejo zaposlene domov, in jim omogočili, da delo opravljajo od doma. Je pa res, da bo treba na področju delovnopravne zakonodaje glede dela od doma storiti še veliko. Minister za delo Janez Cigler Kralj je večkrat javno povedal, da je naklonjen delu na domu. "Delodajalci s takšno obliko dela lahko delovni proces naredijo bolj prožen, znižajo stroške poslovanja in dodatno motivirajo delavce. Takšna oblika dela je praviloma pozitivna tudi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja," so na ministrstvu povzeli stališče Ciglerja Kralja.

Na Inšpektoratu RS za delo so zaradi navala prijav dela na domu že marca spremenili sistem beleženja, tako da ne vodijo več evidence po številu delavcev, temveč le še po prijavljenih delodajalcih. Letos je tako organiziranost dela prijavilo že 10.566 delodajalcev, lani pa je v celotnem letu od doma delalo 2062 zaposlenih.

Pripada vam nadomestilo za prehrano in tudi za uporabo lastnih sredstev

Delavec, ki dela na domu, pa ima enake pravice kot tisti, ki delajo v prostorih delodajalca. Pripada mu nadomestilo za prehrano, ne pa tudi za prevoz na in z dela. Ima pa še pravico do nadomestila za uporabo lastnih sredstev, katerega višina je določena v pogodbi o zaposlitvi. Službeni računalnik, oprema, službeni telefon ... A tudi na uporabo domačega interneta je treba misliti, elektrike ...