Tretjina delovno aktivnih v letu 2020 pri delu ni bila izpostavljena dejavnikom fizičnega tveganja. Za približno 23 odstotkov delovno aktivnih je bila dejavnik tveganja nerodna oz. prisilna drža, za 12 odstotkov premeščanje težkih bremen, za 8 odstotkov pa močna obremenitev vida.

V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, ki ga je v letu 2020 opravil statistični urad, je imelo zdravstvene težave, povezane z delom, 4,6 odstotka oseb, starih 15–64 let. Njihove zdravstvene težave pa so se začele ali poslabšale zaradi dela, ki so ga opravljale. V letu 2013 je delež takih znašal 5,4 odstotka, kar je bilo za 0,8 odstotne točke več kot v letu 2020. 

Najresnejša zdravstvena težava v letu 2020 so bile težave s kostmi, sklepi ali mišicami. Imelo jih je 61 odstotkov delovno aktivnih oseb (15–64 let), ki so se soočali z zdravstvenimi težavami, ugotavlja statistični urad. Pri nekaj več kot polovici teh oseb se je težava nanašala na predel hrbta. Druga najresnejša težava so bile težave zaradi stresa, depresije ali tesnobe. Take težave je imelo malo manj kot petina oseb z zdravstvenimi težavami.

Podobne deleže so zabeležili tudi v letu 2013: 57 odstotkov jih je imelo težave s kostmi, sklepi ali mišicami, 19 odstotkov pa težave zaradi stresa, depresije ali tesnobe.

Kaj pa nezgode pri delu?

V letu 2007 je bilo med delovno aktivnimi, starimi 15–64 let, 3,8 odstotka takih, ki so pri delu doživeli nezgodo, v 2013 jih je bilo 2,6 odstotka, v 2020 pa 1 odstotek. 

Za nekaj več kot tretjino izmed tistih, ki so bili v 2020 udeleženi pri delovni nezgodi, je bila to manjša nezgoda, zaradi katere so bili z dela odsotni manj kot 1 dan, za 18 odstotkov izmed teh je odsotnost z dela zaradi nezgode pri delu trajala od 4 do 13 dni. 

Vir podatkov: statistični urad