Poslovno okolje v Sloveniji nudi veliko potenciala in je posledično vabljivo za nizozemska podjetja, a bi ga z nekaj ukrepi lahko še izboljšali, so ocenili udeleženci okrogle mize o priložnostih in izzivih slovensko-nizozemskega poslovnega sodelovanja. Med drugim so izpostavili fleksibilnejši delovnik in učinkovitejši sodni sistem.

Direktor Mednarodnega zavarovalnega konzorcija Jacob Westerlaken je kot enega od dejavnikov, ki po njegovem mnenju nekoliko zavirajo prihod nizozemskih podjetij v Slovenijo, izpostavil pretirano osredotočanje na podrobnosti. Ocenil je, da bi pogled s širšega vidika preprečil marsikateri nesporazum v komunikaciji med podjetji ter državo in podjetji.

Nismo se pripravljeni voziti na delo

Birokracija se mu v Sloveniji ne zdi pretirana, je pa negativno presenečen nad tem, kako kratko razdaljo smo Slovenci v povprečju pripravljeni prevoziti za prihod na delo. Prav tako težko verjame, da je delo od 6. do 14. ure lahko recept za uspeh, saj tuji trgi "pogosto šele začnejo z delom, ko nekatera podjetja v Sloveniji že končajo".

Počasni sodni mlini

Finančni direktor družbe Pivovarna Laško Union Martin P. Hayes je izpostavil slovenski sodni sistem, ki bi po njegovem mnenju nizozemska in vsa druga tuja podjetja prepričal bolj, če bi bil hitrejši in bolj transparenten. Za razliko od Westerlakena je birokratske postopke ocenil kot nepotrebno zapletene, a ne v tolikšni meri, da bi odvračali tuja podjetja.

Kot je poudaril, se je tudi na Nizozemskem srečal z birokracijo "v presenetljivem obsegu, glede na to, da smo vsi v EU". Vendar pa ni nujno treba zmanjševati števila postopkov; dovolj je že pospešiti njihovo izvajanje, je prepričan.

Z investicijo v Pivovarno Laško Union so v skupini Heineken po Hayesovih besedah sicer zelo zadovoljni, saj gre za "fantastične izdelke". Povedal je, da bodo nadaljevali širitev ponudbe, s čimer želijo povečati tržni delež in doseči nadaljnjo rast.

"Naši načrti za prihodnost so osredotočeni na nadaljevanje tega, kar smo začeli; torej inovacije. Letos želimo na trg poslati veliko novih izdelkov," je povedal. Se je pa ob tem zavzel za znižanje trošarin na alkohol, ki so po njegovih besedah v Sloveniji med najvišjimi v EU. Z njihovim znižanjem bi podjetja lahko okrepila prodajo, to pa bi prek davkov zvišalo prihodke države, je prepričan Hayes.

Slovenija ima po mnenju nizozemskega veleposlanika v Sloveniji Barta Twaalfhovena odličen geostrateški položaj, ki bi ga morala bolj izkoristiti. Prepričan je, da bi se morali kot država bolj odpreti in narediti prosto pot tujim podjetjem, ki želijo investirati v Sloveniji.

"Del tega je tudi pripravljenost na jezikovno odprtost. Slovenski jezik je čudovit, a precej zahteven. Morda bi moralo biti več informacij prevedenih v angleščino in tako takoj na voljo poslovnim partnerjem," je dejal Twaalfhoven.

Direktor poslovanja s ključnimi komitenti pri NLB Andrej Lasič je kot nizozemsko lastnost, ki bi jo bilo smiselno prenesti v slovensko okolje, izpostavil "dolgoročni pogled, stabilnost in dolgoročno strateško partnerstvo". NLB lahko nizozemskim podjetjem, ki jih zanimajo investicije v Sloveniji, ponudi strateško partnerstvo v regiji, je dodal.