Z vsako krizo ali izrednimi razmerami se pojavijo tudi potrebe po novih vrstah delavcev. Med zadnjo finančno krizo so v tujini tako zaznali povpraševanje po svetovalcih za bankrot ali izterjevalcih dolgov. 

Koronakriza pa je v svetu odprla delovna mesta, kot so na primer delavci za merjenje telesne temperature, iskalci tesnih stikov z obolelimi (delali so po navodilih epidemioloških služb), negovalci obolelih, laboranti v laboratorijih, svetovalci za širšo javnost - posredovanje informacij o ukrepih, organizatorji razporedov testiranj in podobno. 

Tisti, ki so v ZDA iskali tesne stike obolelih in jih nato kontaktirali  ter usmerjali, kam morajo iti na testiranje, so po nekaterih podatkih prejemali 25 dolarjev ali 22,45 evra na uro. Tisti, ki so jemali brise, so iz zdravstvene stroke, prejemali pa naj bi 45 dolarjev na uro, kar je 40,41 evra na uro. 

Veliko povpraševanja je bilo tudi po negovalcih bolnih, dobili pa so do 22,45 evra na uro. Prav toliko naj bi prejemali tudi tisti, ki so na javnih površinah, pred vstopom v stavbe in na javni potniški promet merili telesno temperaturo ljudem. Niso bili vsi zdravstveni delavci, saj so bili slednji potrebni v bolnišnicah. 

Še vedno je veliko povpraševanja po delavcih, ki znajo izdelovati in montirati zaščitna stekla, ki jih lahko vidimo tudi pri nas, na primer v trgovinah in bencinskih servisih. 

V tujini so delavci, ki so delali v tovarnah z zaščitno opremo, prejemali do 16,17 evra na uro. 

Veliko dela so imeli tudi računalničarji in vzdrževalci sistemov, saj so se vsi izobraževalni procesi, posli in delo preselili v digitalni svet.