Marsikdo si želi delati za Marka Zuckerberga, ki velja za človeka, ki želi s svojim vplivom in finančnimi sredstvi spremeniti svet na bolje. A kaj, ko so nepravice in težave tik pred njegovim nosom, a jih ne vidi. Zuckerberg namreč potuje po ZDA, da bi se približal ljudem in razumel njihove upe. Sestal se je s kmeti, odvisniki ... To si je v letu 2017 zastavil kot osebni izziv. Ne razume pa svojih zaposlenih. Njegov bančni račun je težak skoraj 70 milijard ameriških dolarjev, kar je seveda normalno, saj je prvi mož podjetja. A pričakovati je, da bo s svojim človekoljubnim pristopom omogočil zaposlenim dostojno življenje. 

To je zgodba marsikaterega zaposlenega v Facebooku - živi iz dneva v dan, v avtu ali garaži, v pomanjkanju. Ena družina se je odločila, da pokaže tudi svoje obraze. To sta mož in žena, ki delata v Facebookovi kavarni.

26-letna Nicole se sprašuje, ali bo njen glavni šef obiskal tudi njeno družino. Živi le nekaj kilometrov proč od Zuckerbergove luksuzne vile in nekaj križišč od sedeža podjetja. V garaži. Z možem Victorjem in tremi otroki, starimi devet, osem in štiri. Tu živijo že tri leta. Kopalnica in stranišče sta zunaj. "Ni enostavno, še posebej, ko dežuje," pravi novinarjem Guardiana. 

Delata za drobiž, a nista edina. 500 delavcev Facebookovih kavarn se je odločilo, da se združijo v sindikat. Gre le za enega, ki se je zadnje čase pojavil v svetu tehnološke industrije. V mestu, kjer ima Facebook sedež, je skoraj 20 dolarjev na uro, kolikor kot vodja kavarne dobi Nicole, drobiž. Vodstvo je sicer leta 2015 določilo, da minimalni znesek, ki ga lahko na uro prejmejo pogodbeniki, ne sme biti pod 15 dolarji. A ko se razvijalci, ki dobijo kar štirikrat več na uro, pritožujejo, da ne morejo preživeti s temi zneski, si lahko mislite, kaj to pomeni za omenjeno družino in vse, ki delajo za manj. 

Obstaja še ena težava: država meni, da zaslužijo preveč, da bi bili upravičeni do državnega zdravstvenega zavarovanja, s takimi plačami pa si ne morejo privoščiti zavarovanja, ki jim ga nudi delodajalec. Še za hrano in otroška oblačila jim zmanjka. 

Par, ki v Menlo Parku živi že celo življenje, se z nostalgijo spominja dni, ko tam ni bilo Facebooka. Cene so bile normalne, življenje mirno in srečno. Lahko sta plačevala najemnino, živela sta dostojno. Zdaj, pravi Nicole, ljudje gledajo na njih z viška. V Facebooku dela v kavarni, ki se imenuje "Živiš svoje sanje", a razlika med njimi in drugimi delavci Facebooka je gromozanska. Premožnejši zaposleni jim očitno kažejo, kje je njihovo mesto. "Na nas gledajo, kot da smo nižje, kot da ne pomenimo nič. Mi ne živimo teh sanj. Oni jih. Te sanje so za njih," pravi Nicole. 

Facebook zagovarja reciklažo

V podjetju se hvalijo, kako skrbijo za okolje. Ko je konec dela, Nicole nemo in z obupom opazuje, kako gre vsa hrana, ki je ostala, v kompost. Hrane ne sme vzeti in odnesti domov. Tako v smeteh konča ogromno sadja, ki bi prav prišlo njenim otrokom. 

Zanimivo je tudi to, da kavarniški delavci ne smejo koristiti Facebookovih zdravstvenih klinik. Ko pa so v podjetju imeli dan "Pripelji otroka v službo", so to kavarniškim delavcem prepovedali, saj njihovi otroci tam niso zaželeni. A predstavnik Facebooka poudarja, da gre za pogodbenike, tako da ne morejo koristiti njihovih ugodnosti. Da pa za vse, ki delajo na tem, da Facebook združi svet, omogočajo varno in pravično delovno okolje. 

Podjetje Flagship, ki Facebooku dobavlja kavarniške delavce, je dejalo, da se že veseli sodelovanja s sindikatom. 

Nicole pravi, da se borita za družino in ne proti Facebooku in Flagshipu. "Zakaj moramo tako živeti, če pa ima podjetje, za katerega delamo, toliko sredstev, da bi lahko izboljšalo razmere," se sprašuje. 

"Ne zahtevamo milijone. Rad bi le, da me ni strah, če moram k zdravniku. Zato smo se združili v sindikat," dodaja njen 29-letni mož. 

Ali jih bo Mark slišal?

Ali jih bo, je vprašanje. Lepo je, da imajo bogataši občutek za družbeno odgovornost. Lepo je, da donirajo ogromno sredstev v zdravstvene raziskave, šolanje, za boljše življenjske standarde ljudi ... A vedeti je treba, kje začeti. Najprej pri sebi, v svoji skupnosti, podjetju, naselju, nato mestu, državi, kontinentu, svetu. Ne reče se zaman: misli globalno, deluj lokalno. Upajmo, da bo Mark dojel, da je malo preskočil vrstni red.