Večina ob omembi imena Celine Dion verjetno najprej pomisli na skladbo My Heart Will Go On, ki je spremljala film Titanik in pevko ponesla med najbolj uspešne izvajalke na svetu. Danes 50-letna kanadska pevka je svojo pot začela v številčni revni družini, ki je bila na njeno srečo in veselje srčno predana glasbi. Tako so ji domači kljub pomanjkanju na vse mogoče načine pomagali pri njeni pevski karieri in ker jim je uspelo dobiti podporo slavnega menedžerja Renéja Angélila, je Celine še pred dopolnjenim 18. rojstnim dnem posnela že devet albumov v francoščini in osvojila ogromno priznanj ter nagrad. Želela si je prodreti na agleški trg, a je pred tem morala izpiliti svojo angleščino ter nekoliko izboljšati svojo zunanjo podobo.

Svoj prvi album v angleškem jeziku je posnela leta 1990, pravi preboj v vrh sveta popularne glasbe pa se je zgodil leta 1992, ko je posnela glavno pesem Disneyjeve animirane uspešnice Lepotica in Zver. Sledil je niz mega uspešnih hitov, ki so zasedali najvišja mesta glasbenih lestvic po vsem svetu. Na njeno glasbo so vplivale različne glasbene zvrsti; od rocka in R&B-ja do gospela in klasične glasbe. Njeni albumi so v francoskem in angleškem jeziku, čeprav občasno poje tudi v španščini, italijanščini, nemščini, latinščini, japonščini in mandarinski kitajščini. Osvojila je pet grammyjev, Billboard jo je imenoval za kraljico sodobne glasbe za odrasle.

Toda vse skupaj se je začelo precej manj obetavno ...

Celine Marie Claudette Dion se je rodila 30. marca leta 1968 v mestu Charlemagne v kanadskem Quebecu. Bila je najmlajša izmed 14 otrok mesarja Adhemarja in gospodinje Therese Dion. Odraščala je v revni katoliški družini, v kateri je glasba vedno igrala pomembno vlogo; sama naj bi dobila ime prav po pesmi Céline, ki jo je francoski pevec Hugues Aufrey izdal dve leti pred njenim rojstvom. Starša sta že veliko prej ustanovila družinsko pevsko skupino Dion's Family, s katero so se podali na turnejo po Kanadi, ko je bila Celine še dojenček. Ob vrnitvi v domovino sta Adhemar in Therese odprla majhen bar Le Vieux Baril, katerega osrednji predmet je bil velik klavir - ob njegovi spremljavi je družina vsak dan nastopala za goste.

13. avgusta leta 1973 je pri vsega petih letih Celine prvič nastopila v javnosti, in sicer na poroki brata Michela, kjer je navdušila vse prisotne. Nato se je pridružila bratom in sestram ter razveseljevala obiskovalce njihovega bara. Že od zgodnjega otroštva si je želela postati pevka. »Pogrešam družino in dom, a mi ni žal, da sem izgubila najstništvo. Imela sem samo eno željo: nastopati in postati pevka,« je dejala v intervjuju za revijo People leta 1994. Pri 12 letih je Celine posnela prvo lastno pesem z naslovom Ce n'était qu'un rêve ki so jo napisali skupaj z mamo in bratom Jacquesom. Demo posnetek je brat Michel poslal menedžerju ter producentu Renéju Angélilu, katerega ime in naslov je našel na zadnji strani albuma Ginette Reno – priljubljene francoske pevke, ki jo je zastopal.

Reneja naj bi glas mlade Celine ganil do solz. Povabil jo je, naj mu zapoje v živo ter se nemudoma odločil, da iz nje naredi zvezdo. S staršema je podpisal pogodbo pod pogojem, da bo imel popoln nadzor nad njeno kariero. Bil je tako zelo prepričan v uspeh Dionove, da je za potrebe financiranja njenega debitantskega albuma La Voix du bon Deu leta 1981 celo zastavil lastno hišo. In imel je prav: album je postal številka ena med lokalnimi izvajalci in jo je v domačem Quebecu ponesel med zvezde. Njena priljubljenost se je izven meja države začela širiti že leto pozneje, ko je na festivalu Yamaha World Popular Song v japonskem Tokiu prejela nagrado za najboljšo izvajalko in najboljšo pesem.

Preden je vstopila na ameriški trg, si je morala popraviti zobe in se naučiti angleško

Do dopoldnjenega 18. leta starosti je Dionova že posnela devet albumov v fancoščini in osvojila več nagrad Felix, ki so kanadska različica grammyjev. Dokončno pa se je njena pot med svetovne zvezde začela po zmagi na pesmi Evrovizije v irskem Dublinu, kjer je s pesmijo Ne partez pas sans moi zastopala Švico. Ko je okusila slast mednarodnega priznanja, se je začela vse bolj spogledovati s kariero v nekoliko južnejših Združenih državah Amerike. Potem, ko si je v živo ogledala koncert Michaela Jacksona, je Angélilu dejala, da bi rada postala prav taka zvezda, kot je on. A čeprav je bil njen menedžer pepričan v njen talent, je spoznal, da bo potrebno nekoliko spremeniti njeno podobo, da bo tržno zanimiva za ves svet. Celine se je zato za nekaj mesecev umaknila iz javnosti; v tem času si je dala popraviti zobe, prav tako je izpilila svoje znanje angleškega jezika.

Približno v tem času je prišlo tudi do pomembne spremembe v njenem zasebnem življenju. Menedžer René Angélil, se je ločil od svoje druge soproge in se kmalu zatem zapletel v romantično razmerje s svojo 26 let mlajšo pevsko varovanko. Toda par se je odločil razmerje skrivati, saj sta se oba bala, da ga bo javnost dojemala kot nesprejemljivega in bo razkritje škodovalo vzpenjajoči se karieri mlade Dionove. Leta 1990 je izdala svoj prvi album v angleščini z naslovom Unison. Kot večina njenih poznejših albumov v angleškem jeziku, je tudi ta nastal v sodelovanju s piscem besedil in aranžmajev, glasbenikom Davidom Fosterjem. Prvi angleški album je bil prodan v več kot milijon izvodih, pesem Where Does My Heart Beat Now pa se je uvrstila med top 5 singlov tistega časa. Veselje je dopolnil še en pomemben mejnik v zasebnem življenju; leta 1991 sta se namreč Celine in René zaročila in začela načrtovati sanjsko poroko – vse, seveda, na skrivaj.

A njen resničen preboj v svet popularne glasbe se je zgodil leta 1992, ko je v duetu s Peabojem Brysonom uvodnopesem za Disneyjev animirani film Lepotica in zver. Skladba se je uvrstila med prvih deset na Billboardovi lestvici vročih hitov tako v Združenih državah Amerike kot v Veliki Britaniji, zanjo pa je ustvarjalna ekipa osvojila tako grammyja kot oskarja. Skladba je postala prvi singel na njenem drugem angleškem albumu z naslovom Celine Dion, ki je bil (tako kot prvi album) zasnovan v pop-rockovskih ritmih z elementi soula in klasične glasbe. Je pa bil drugi album veliko bolje sprejet med poslušalci, saj je Dionova prodala več kot 12 milijonov izvodov po vsem svetu in zanj prejela diamantno ploščo v Kanadi in dve platinasti v ZDA. Skladba If You Asked Me To se je uvrstila na četrto mesto Billboardovih stotih hitov in na prvo mesto lestvice sodobne glasbe za odrasle. Neizpodbiten uspeh njenih lastnih prizadevanj je Celine omogočil, da se je odpravila na svojo prvo turnejo po Združenih državah Amerike.

Uspeh na ameriških tleh

Celine Dion je hitro izkoristila svojo novo slavo in še istega leta izdala album v francoščini z naslovom Dion chante Plamondon, leta 1993 pa še nov angleški album The Colour of My Love, ki je bil prav tako med najbolj prodajanimi na svetu. Bil je v znamenju romantičnih balad z močnimi sporočili, po katerih je Celine postajala vse bolj prepoznavna, vključno z When I Fall In Love, ki je postala osnovna pesem filma Romanca v Seattlu in The Power of Love, ki je postal njen prvi singel, ki se je uvrstil na prvo mesto Billboardovih vročih 100 hitov. Toda nad njenim uspehov v angleškem svetu v domačem francosko govorečem Quebecu niso bili ravno navdušeni. Očitali so ji, da jih zapostavlja in zanika svoje korenine. Te očitke je sicer poskušala zatreti že v kali, saj je zavrnila nagrado Félix za najboljšo angleško izvajalko leta z obrazložitvijo, da je in vedno bo fracoska in ne angleška izvajalka.

Leta 1993 je Celine svojemu menedžerju javno izpovedala ljubezen in ga po vzoru svojega tretjega angleškega albuma označila za »barvo njene ljubezni« Čeprav se je bala kritik javnosti, pa so ju oboževalci kot par sprejeli z navdušenjem. Strahovi so bili tako del preteklosti in 17. decembra leta 1994 je Dionova z velikim veseljem združila zasebno ter poklicno življenje in se poročila s svojim menedžerjem. Večno zvestobo sta si obljubila v baziliki Notre Dame v Montrealu, na veliki slovesnosti, ki so jo v živo predvajali na kanadski javni televiziji. V luči teh dogodkov je njen album The Color of My Love rušil vse dotedanje rekorde in postal njen najbolj prodajani izdelek do takrat. Podobno se je godilo skladbi The Power of Love, ki je postala hit tako v ZDA, kot tudi v Kanadi in Avstraliji in po kateri je postala prepoznavna v svetu. Enako je bilo tudi s skladbo When I Fall in Love, ki jo je zapela v duetu s Clivom Griffinom in zanjo dobila grammyja.

Mednarodna slava Celine Dion se je še dodatno utrdila z izvedbo skladbe The Power of the Dream na olimpijskih igrah v ameriški Atlanti leta 1996. Istega leta je njen album Falling Into You prejel grammyija za glasbeni album in najboljši pop album leta. Da bi se dotaknila širšega občinstva je Celine pop in rock začela združevati z elmenti kompleksnih orkestralnih zvokov, afriškega korala in združenih glasbenih efektov. Na albumu je bila tudi uspešnica Because You Loved Me, ki jo je napisala Diane Warren in je bila glasbena podlaga čustvenega filma Roberta Redforda Zelo osebno. Album Falling Into You je tako postal najbolj uspešen album v karieri Celine Dion, saj si je pokoril konkurenco na glasbenih lestvicah v številnih državah po svetu in postal eden najbolj prodajanih glasbenih del vseh časov. Vse to tudi na račun leto in pol dolge svetovne turneje, na katero se je Celine odpravila takoj po izdaji albuma aprila leta 1996.

In ko je že mislila, da je dosegla vrh slave, je naslednje leto Dionovi prineslo še večjo prepoznavnost, za katero se ima zahvaliti filmski uspešnici Titanik, v kateri sta v glavnih vlogah zaigrala Leonardo DiCaprio in Kate Winslet, Celine pa je zapela glavno skladbo My Heart Will Go On. Film je prejel rekordno številno nominacij za oskarja (prejel jih je 11, vključno s tistim za najboljšo pesem), njena balada pa je postala hit radijskih postaj po vsem svetu.  My Heart Will Go On je postal njen nov hit, po katerem so jo prepoznavale svetovne množice, zato ne čudi, da ga je Celine vključila tako na album skladb iz filma Titanik, kot na lasten album Let's Talk About Love, s katerim je postala nesporna zmagovalka lestvice Billboardovih stotih vročih hitov – to je bila že pevkina tretja skladba, ki ji je uspelo na tej lestvici pokoriti vso konkurenco. Album Let's Talk About Love je bil poleg tega poseben tudi zaradi sodelovanja s številnimi svetovno znanimi glasbenimi umetniki, kot so Barbra Streisand, Luciano Pavarotti, the Bee Gees in Brian Adams.

Ob prelomu tisočletja se je umaknila iz javnega življenja

Medtem, ko je gostovala na turnejah in snemala nadaljne albume (vključno s francoskim S'il Suffisait d'Aimer in prazničnim angleškim These Are Special Times - oba je izdala leta 1998), je Dionova konec leta 1998 prejela šest Billboardovih glasbenih nagrad, vključno s tisto za umetnika leta in album leta (Let's Talk About Love). Leta 1998 je prejela tudi dve pomembni odlikovanji v domači Kanadi; najprej aprila najvišje odlikovanje njene domače province Nacionalni red Quebeca, pozneje istega leta pa še Kanadski red za posebne zasluge. Istega leta je nastopila na odmevnem televizijskem koncertu Divas Live na kanalu VH-1, na katerem se je postavila ob bok velikim glasbenim imenom, kot so Aretha Franklin, Mariah Carey, Gloria Estefan in Shania Twain. Duet z R&B izvajalcem Kellyjem z naslovom I'm Your Angel, ki je bil umeščen na album These Are Special Times, je postal njena četrta prvouvrščena uspešnica na Billboardovi lestvici stotih vročih hitov. Naslednje leto je izdala še glasbeno kompilacijo All the Way... A Decade of Song, in to kar med obsežno turnejo po 14 državah, ki se je pričela poleti leta 1998, vrhunec pa je dosegla z gala koncertom v Montrealu, 31. decembra 1999 v čast novemu tisočletju.

Ob prelomu tisočletja je tako Celine prodala že več kot 100 milijonov albumov po vsem svetu, osvojila je kopico odmevnih glasbenih nagrad in številne platinaste in diamantne plošče v ZDA, Kanadi, Avstraliji ter Franciji. Bila je sprejeta v kanadski svet slavnih, dobila pa je tudi svojo zvezdo na kanadskem pločniku slavnih. Toda po trinajstih izdanih in široko promoviranih albumih je Celine v prvih mesecih leta 2000 sporočila, da si bo vzela karierni premor in se posvetila družini. Temu je delno botrovalo dejstvo, da so njenemu soprogu Renéju leta 1999 diagnosticirali raka na požiralniku, delno pa tudi to, da sta se zakonca po večih letih truda za naraščaj odločila poiskati zdravniško pomoč. Maja leta 2000 so tako zdravniki na eni izmed newyorškij klinik za zdravljenje neplodnosti pri Celine opravili dva manjša operativna posega, da bi ji izboljšali možnosti zanositve po umetni oploditvi.

25. januarja leta 2001 je Celine na Floridi povila fantka Reneja-Charlesa Diona Angélila. V intervjujih je razkrila, da so v kliniki shranili drugo oplojeno jajčece in da želita s soprogom v prihodnosti sinu podariti še bratca ali sestrico. Po terorističnem napadu na New York je Celine prekinila svoj dopust in na dobrodelnem koncertu America: A Tribute to Heroes zapela pesem God Bless America. A dokončna vrnitev na odre še ni bila na vidiku. Je pa imela Celine Dion med porodniško očitno dovolj časa za pisanje, saj je decembra leta 2001 izdala avtobiografijo z naslovom My Story, My Dream (Moja zgodba, moje sanje), v kateri je opisala svojo zgodbo od revne deklice do pevske dive.

Z vrha glasbenih lestvic v Las Vegas

Po dveh letih premora se je Celine Dion marca leta 2002 vrnila na glasbene odre z albumom A New Day Has Come. Singel z istim naslovom je dosegel vrhove glasbenih lestvic v več kot 17 državah sveta. Kot je povedala v enem izmed intervjujev, je bil to njen najbolj osebni album do takrat, ki sta ga navdihnila materinstvo ter težka soprogova bolezen. Priznala je, da se je v preteklih dveh letih spremenila in da se to pozna tudi na njenih pesmih. V prvem tednu so samo v ZDA prodali več kot 500 tisoč kopij albuma, s čimer se je uvrstil na prvo mesto Billboardovih najbolj prodajanih albumov v državi. Tekom leta je Celine prejela številna priznanja in nagrade ter ponovno nastopila na koncertu Divas Live. Naslednje leto je v sodelovanju s podjetjem Chrysler izdala album One Heart, ki je predstavljal njeno vrednotenje življenja. Za razliko od bolj umirjenih del, ki so jim bili oboževalci priča v preteklosti, so bile skladbe na tem albumu obarvane v bolj popularne dance ritme. Kljub temu kritiki niso bili najbolj navdušeni, predvem zaradi sponzorskega sodelovanja z avtomobilsko družbo.

Leta 2003 se je vrnila k ustvarjanju albumov v francoskem jeziku z albumom 1 Fille & 4 Types, v katerem se je poskušala nekoliko oddaljiti od naziva dive. Poimenovala ga je »album zadovoljstva« in se v njem predstavila v preprosti in sproščeni različici, kar so francosko govoreči oboževalci zelo dobro sprejeli. Istega leta je začela sodelovati s slavno verigo hotelov in kazinojev Caesars Palace v Las Vegasu, s katero je podpisala petletno pogodbo, v kateri se je zavezala v sklopu šova A New Day... do decembra leta 2007 opraviti več kot 600 zabavnih nastopov, polnih plesa petja in svetlobnih efektov. V sodelovanju z avstralsko fotografinjo Anne Geddes je leta 2004 pripravila otroški glasbeni album 'Miracle: A Celebration of New Life', na katerem ni manjkalo uspavank in pesmic o materinski ljubezni. A čeprav so bili vsi njeni albumi v novem tisočletju komercialni uspeh, niso dosegali prodajnih uspehov kot njena pretekla dela. Za kaj več v tem obdobju ni bilo časa, saj je bila Celine polno zaposlena z intenzivnimi, a tudi izjemno dobičkonosnimi nastopi v Las Vegasu.

Leta 2007 je Celine Dion izdala dva albuma; 21, maja je luč sveta ugledal francoski album D'Elles, ki je v rodni Kanadi postal prava uspešnica, saj je prinesel kar dve platinasti nakladi. Nič manj priljubljen ni bil niti na drugi strani Atlantika, v Franciji in Belgiji, kjer so skladbe z njega zasedale prva mesta vseh pomembnejših glasbenih lestvic. Pozneje istega leta je Dionova izdala še angleški album Taking Chances, ki je dosegal vrhove lestvic najbolj prodajanih in izvajanih pop albumov in za katerega je prejela številne nagrade ter priznanja. »Mislim, da ta album predstavlja pozitivni razvoj v moji karieri. Počutim se močno, morda nekoliko odločnejšo kot v preteklosti, a v odnosu do glasbe in življenja ostajam strastna, kot sem bila vselej,« je dejala ob začetku nove svetovne kariere 14. februarja leta 2008, v okviru katere je nanizala 132 nastopov na petih kontinentih sveta. 

Povečanje družine

Maja leta 2009 je bila Celine Dion imenovana za dvajsetega najbolj prodajanega glasbenika in drugo najbolj prodajano žensko izvajalko desetletja v Združenih državah Amerike, s približno 17,6 milijona prodanimi izvodi albumov od leta 2000. Junija istega leta je revija Forbes poročala, da je Dionova zgolj v letu 2008 zaslužila kar 100 milijonov ameriških dolarjev (87,5 milijonov evrov), kar jo je uvrstilo na drugo mesto največjih zaslužkarjev v pevskem svetu – takoj za Madonno. Leto pozneje je sledila še objava, da je v obdobju med 2000 in 2009 zaslužila kar 747,9 milijona dolarjev (655 milijonov evrov) – večino z njenimi gostovanji v Las Vegasu. 17. februarja leta 2010 je Celine Dion debitirala tudi v svetu filma in na velika platna poslala dokumentarni film o njeni turneji Taking Chances Tour z naslovom Celine: Through the Eyes of the World.

Februarja leta 2010 je v pogovoru za revijo People napovedala vrnitev v Las Vegas, kjer naj bi v verigi Caesars Palace v treh letih nastopila v 210 šovih, na katerih bi zapela vse svoje velike uspešnice, ki jih ljudje želijo poslušati, prav tako pa se bo lotila tudi glasbe iz velikih hollywoodskih filmov. A maja leta 2010 sta s soprogom sporočila, da je po šestih poskusih umetne oploditve Celine končno drugič noseča in da se bosta tokrat razveselila dvojčkov. 23. okrobra leta 2010 sta se v zasebni porodnišnici na Floridi rodila fantka Eddy in Nelson Dion Angélil. A porodniška ni trajala prav dolgo; že dober mesec in pol pozneje je Celine veselo pozirala z njima za naslovnico revije Hello!. Februarja leta 2011 je nastopila na oskarjih, 15. marca pa je začela novo serijo nastopov v Las Vegasu. Pozneje istega leta je na trg poslala nov, že 14 parfum iz kolekcije Celine Dion Parfumes, ves čas pa se je z veseljem udeleževala tudi številnih dobrodelnih nastopov.

Leta 2012 je izdala francoski album Sans Attendre, leto pozneje pa še angleškega Love Me Back to Life. 13. avgusta leta 2014 je Celine Dion sporočila, da so za nedoločen čas prestavljeni vsi njeni šovi v Las Vegasu in vse poslovne aktivnosti, prav tako je odpovedala tudi svojo azijsko turnejo. Razlog: osredotočiti se je želela na svoje otroke in na 72-letnega soproga, ki je leta 2013 ponovno zbolel za rakom – tokrat na grlu. Kljub operaciji se je njegovo stanje vztrajno slabšalo. »Vsak delček svoje moči in energije bi rada posvetila zdravljenju svojega soproga in da bi to resnično lahko naredila, je pomembno, da ta čas posvetim njemu in najinim otrokom,« je pevka dejala v izjavi za javnost.

Dve osebni tragediji v dveh dneh

Istega leta se je zvezdnica sicer soočala tudi z lastnimi zdravstvenimi težavami: v sporočilu za javnost so zapisali, da je imela »vnetje mišic v grlu«, kar ji je preprečilo nastope na njenih šovih v Las Vegasu. Dionova se je opravičila oboževalcem ter se jim zahvalila za njihovo podporo med prekinitvijo nastopanja. Leta 2015 je glasbenica v pogovoru za USA Today spregovorila o soprogovih bitki z rakom. »Ko vidiš nekoga, ki se tako močno bori, ima to velik vpliv nate,« je dejala. »Imaš dve možnosti. Gledaš svojega soproga, ki je hudo bolan in mu ne moreš pomagati in to te ubija. Ali pa gledaš na svojega soproga, ki je bolan in praviš 'Imam te. Razumem. Tukaj sem. Vse bo še v redu,'«.

14. januarja leta 2016 je Angélil v krogu družine na njegovem domu v Las Vegasu izgubil bitko z rakom, star 73 let. Le dva dni pozneje je Celine zadela še ena tragedija: prav tako zaradi posledic raka je namreč umrl še njen brat Daniel, ki je štel vsega 59 let. Toda odločila se je, da ne bo dolgo žalovala. Že 23. februarja je ponovno stala na odru razprodane dvorane v Las Vegasu, kmalu zatem pa sporočila, da dela tudi na novem francoskem albumu z naslovom Encore un Soir, ki je izšel 26. avgusta leta 2016. Istega leta se je podala tudi na dve razprodani koncertni turneji po Evropi in Kanadi. Sledilo je še nekaj novih skladb v francoskem in angleškem jeziku, marca lani pa je njena ekipa sporočila, da ima Dionova v zadnjih mesecih težave s sluhom in mora na nujno minimalno invazivno operacijo, da odpravijo težave, saj ji kapljice, s katerimi si je pomagala že nekaj let, ne pomagajo več.

Zdravstvena težava je bila očitno hitro rešena, saj se je Celine že poleti odpravila na turnejo po Aziji. Septembra lani je napovedala konec njenega nastopanja v Las Vegasu v okviru šova Celine – zadnja zabava naj bi se odvila 8. junija leta 2019. Dionova, ki uradno domuje v luksuzni vili v mestu Henderson v Nevadi, naj bi bila trenutno v fazi ustvarjanja novega glasbenega albuma v angleškem jeziku. Ob tem nadaljuje s svojim dobrodelnim delom in finančno podpira kopico fundacij in ustanov po vsem svetu, povezanih zlasti z zdravjem in otroki. Poleg tega je lastnica umetniškega podjetja Feeling Inc. ter ustanoviteljica verige restavracij Nickels Restaurant. V lasti ima še Le Mirage Golf Club in restavracijo Scwartz's Restaurant, skupaj s športniki Andrejem Agassijem, Steffi Graf in Shaquillom O'Nealom pa si lasti še priljubljen nočni klub Pure v Las Vegasu. Sodeluje tudi z družbo Air Canada, za katero je pripravila in odpela oglaševalsko skladbo You and I, in s podjetjem Coty, Inc., v okviru katerega izdaja lastne parfume pod blagovno znamko Celine Dion Parfumes. Njeno premoženje je bilo konec lanskega leta ocenjeno na 430 milijonov ameriških dolarjev (376 milijonov evrov).

Ob nedavnem obisku pariškega tedna mode je požela veliko medijskem pozornosti zaradi opazno vitkejše postave in 34-letnega plesalca ter ilustratorja Pepeja Munoza, ki jo v zadnjih mesecih spremlja na vsakem koraku in za katerega številni domnevajo, da je nov moški v življenju 50-letne pevke. O tem, kaj je Celine povedala o svojem spremljevalcu in postavi, si lahko več preberete TUKAJ. Pred dnevi pa je odjeknila tudi novica, da je v pripravi glasbeno biografski film, ki naj bi ga navdihnila velika ljubezenska zgodba Celine in njenega pokojnega moža Reneja. Kdo bo zaigral v glavni vlogi, vam razkrivamo TUKAJ.