Leonardo Del Vecchio je italijanski milijarder, poslovnež, ustanovitelj in direktor podjetja Luxottica Group, največjega svetovnega proizvajalca ter prodajalca očal in leč, ki zaposluje skoraj 78 tisoč ljudi in ima v lasti več kot 7 tisoč prodajaln. Revija Forbes njegovo bogastvo ocenjuje na 20,8 milijard ameriških dolarjev (18,3 milijonov evrov), kar ga uvršča na drugo mesto med najbogatejšimi Italijani, v svetovnem merilu pa je 45. najbogatejši prebivalec našega planeta. Zgodba njegovega življenja je vsekakor zgodba o uspehu, ki pa se je pričela na čistem dnu – v hudi revščini za zidovi ene izmed milanskih sirotišnic.

Očaran je bil nad industrijskim oblikovanjem

Leonardo Del Vecchio se je rodil 22. maja leta 1935 v revno družino v italijanskem Milanu, ki se je tja preselila iz južnoitalijanske Barelette. Njegov priimek Del Vecchio v prevodu pomeni 'od starega moža' in domnevno naj bi ga uporabljali predvsem otroci, služabniki in ljudje, ki so bili kakorkoli povezani s starejšimi moškimi. Prav tako naj bi ga konec 15. stoletja na veliko prevzemali tudi židovski Italijani, da bi se razlikovali od priseljencev, ki so bežali z Iberskega polotoka.

Leonardov oče je prodajal zelenjavo na milanskih ulicah in je z nestrpnostjo pričakoval rojstvo svojega petega otroka, ki pa ga žal ni dočakal. Umrl je pet mesecev preden je ta prijokal na svet in tako soprogo zapustil samo, brez službe ter s petimi lačnimi usti. Ker ni mogla preživljati vseh, je bila najmlajšega Leonarda pri sedmih letih prisiljena oddati v sirotišnico, kjer so zanj skrbele nune. Okoliščine so ga prisilile, da je začel pri 14 letih kot vajenec delati v tovarni orodij in barvil – služiti je namreč moral, da bi pomagal preživeti družino. V nesreči na delovnem mestu je izgubil del kazalca, a zaradi tega ni odnehal. Še bolj trdo je poprijel za delo, odločen, da premaga revščino.

Delal je kot asistent pri izdelavi kalupov za avtomobile in okvirje za očala. Njegova radovednost o strojih ga je pripeljala do tega, da je v prostem času začel prebirati knjige o industrijskem oblikovanju. Delodajalec je prepoznal njegovo strast, zato ga je spodbudil, da je začel obiskovati večerno šolo na Brera Fine Arts Academy, s poudarkom na dizajnu. Sčasoma se je odločil tam pridobljeno znanje uporabiti pri izdelavi okvirjev za očala, nad katerimi je bil vse bolj navdušen. Zato se je leta 1958 odločil, da se preseli v Agordo, gorsko mestece ob vznožju dolomitov v provinci Belluno na severovzhodu Italije, ki velja za zibelko industrije očal in kjer so imeli sedež številni proizvajalci, pri katerih se je naučil veliko tako o dizajnu, kot o marketingu in trgu kot takem.

Začel je počasi, z majhnimi koraki

Nekaj mesecev po selitvi je odprl svojo prvo prodajalno, v kateri je za pogodbene stranke izdeloval okvirje za očala. Tri leta pozneje je imel že deset zaposlenih in čas je bil, da pri rosnih 25 letih ustanovi lastno podjetje. Tako se je leta 1961 rodila Luxottica. Začel je skromno in trdo garal, da je podjetje preživelo. O okvirjih za očala je razmišljal drugače in jih razvil ne kot nujo za izboljšanja vida, temveč kot spremembo osebnosti in njegova ideja se je izkazala za zelo močno ter priljubljeno. Poznal je prednosti in slabosti industrije očal in to znanje je s pridom uporabil za to, da se je utrdil na trgu. Na krilih njegove vizije je njegova blagovna znamka skokovito rasla in počasi je začel graditi svoj imperij, ki je kmalu postal vodilni v svetu proizvodnje luksuznih očal.

Majhno podjetje je sicer potrebovalo deset let, da je začelo delovati samostojno. Leta 1967 je tako začel prodajati okvirje za očala pod lastno blagovno znamko, štiri leta pozneje pa je vstopil v svet pogodbene proizvodnje in sedež podjetja preselil v rodni Milano. Deset let pozneje, leta 1976, je Luxottica v celoti prenehala izdelovati okvirje za druge blagovne znamke in se je osredotočila na svojo lastno znamko. Del Vecchio je verjel v vertikalno integracijo, kar pomeni nakup podjetij, ki so odgovorna za posamezne faze proizvodnega procesa, da bi dosegli večjo učinkovitost, kot bi jo ta podjetja sicer lahko dosegla sama, zato je leta 1974 prevzel distribucijsko podjetje Scarrone.

Tako je bil pripravljen na resnejše spogledovanje s tujimi trgi. Leta 1981 je odprl svojo prvo mednarodno poslovalnico v Nemčiji. Ko je podjetje enkrat prodrlo v tujino, je sledila hitra mednarodna rast, ki jo je vodila trdna volja ustanovitelja. Del Vecchio je priznal, da je "vedno sovražil biti odvisen od drugih". To pojasnjuje njegovo strategijo vertikalne integracije, ki ga je z leti pripeljala do večih prevzemov in odprtij številnih hčerinskih družb. Njegove učinkovite strategije so mu pomagale pri razvoju uspešne prodajne mreže lastnih izdelkov. Leta 1988 je začel na podlagi sporazuma o licenciranju sodelovati s priznanim italijanskim modnim oblikovalcem, Giorgiem Armanijem.

Vstop na newyorško, pozneje še na milansko borzo

Leonardov futuristični pristop, pravočasno sprejete odločitve in dobre strategije so Luxottici pomagale, da je prevzela popoln nadzor nad vsako stopnjo proizvodnega procesa očal. Družba je prav tako začela s prevzemi na področjih distribucije in maloprodaje. Tako je leta 1990 Del Vecchio s svojim podjetjem začel kotirati na newyorški borzi, čeprav ni znal niti besedice angleško. Zatem je podjetje začelo prevzemati nekaj najbolj znanih italijanskih blagovnih znamk, začenši z italijanskim Vogue leta 1990. Leta 1995 je kupilo LensCrafter (Person in US Shoe Corporation), štiri leta pozneje še najbolj znano ameriško blagovno znamko Ray-Ban, leta 2001 pa Sunglass Hut.

Podjetje se je nato osredotočilo na iskanje maloprodajnih podjetij; leta 2003 so kupili podjetje OPSM iz Sydneyja, leta 2004 Pearle Vision in Cole National ter dve leti pozneje še Surfeyes. Za piko na i se je Del Vecchio z Luxottico na koncu lotil še prevzema imperija športnih očal in leta 2007 za 2,1 milijarde ameriških dolarjev (1,8 milijarde evrov) kupil blagovno znamko Oakley. Še prej je leta 2000 začel z delnicami podjetja kotirati tudi na milanski borzi in se septembra leta 2003 pridružil MIB-30 (danes S&P/MIB) indeksu. Prisotnost na borzah je podjetju omogočila sodelovanje s praktično vsemi vodilnimi blagovnimi znamkami na svetu: Versace, Ralph Lauren, DKNY, Ferragamo, Prada, Chanel, Armani ...

A čeprav ga ni vodil, je Del Vecchio ves čas bedel nad svojim podjetjem. Tudi v težkih trenutkih, ki so nastopili leta 2009, ko so davčni organi družbi Luxottica naložili denarno kazen v višini 340 milijonov dolarjev (300 milijonov evrov) zaradi davčne utaje. Sledilo je obdobje velike nestabilnosti v pisarnah podjetja, saj so v naslednjih 17 mesecih s svoje funkcije sestopili kar trije direktorji, ker naj bi imeli temeljna nesoglasja z ustanoviteljem. Stopnja fluktuacije zaposlenih je Del Vecchia prisilila, da je januarja leta 2016 ponovno prevzel vodenje skupine. Obljubil je, da se bo ponovno sam lotil sklepanja poslov in bo v naslednjih letih podvojil prihodke podjetja.

Združitev, ki ga je dokončno utrdila na vrhu industrije očal

Leta 2017 so iz družbe Luxottica sporočili, da se bodo združili s proizvajalcem leč Essilor ter tako postali največji proizvajalci in prodajalci sončnih in dioptrijskih očal na svetu. Združitev družb se je znašla pod lupo Evropske unije, saj naj bi šlo za monopol na svetovnem trgu. Tehnično gledano je eno podjetje specializirano za izdelovanje okvirjev za očala, drugo pa v proizvodnjo leč, a ni dvoma, da ima družba po združitvi izjemno močan položaj v vsakem koraku proizvodnega procesa. Nekaj, kar povzroča veliko zaskrbljenost ne samo njunim konkurentom temveč tudi pristojnim organom, ki so odgovorni za preprečevanje monopolnega trga. A do družitve je vendarle prišlo.

Tako je Leonardo Del Vecchio trenutno izvršni direktor podjetja EssilorLuxottica, svetovnega podjetja za korekcijska in sočna očala, okvirje in leče. Poleg tega je lastnik 61,9 odstotka podjetja Luxottica, 28 odstotkov pomembne francoske nepremičninske družbe Foncière des Régions ter 3,17-odstotni lastnik največje italijanske zavarovalnice Assicurazioni Generali. Vse to je dosegel zgolj s srednješolsko izobrazbo, brez diplome in brez pomoči družine ali zvez in poznanstev. Na račun svojega inovativnega razmišljanja in izjemnega poznavanja marketinga postal eden najbogatejših ljudi na svetu.

Intuitiven in daljnogleden, velikodušen do svojih zaposlenih, med katere je za svoj 80. rojstni dan razdelil delnice podjetja v vrednosti kar devet milijonov evrov; nepremagljiv v stikih z zaposlenimi na visoki ravni, pa tudi diskreten, skrivnosten in še kaj – vse to je Leonardo Del Vecchio. Vizionar in eden največjih garačev v vsej italijanski modni zgodovini. Je živ dokaz, da sanje lahko postanejo resničnost. Njegova vztrajnost in odločnost sta mu pomagali, da je ustvaril ikonično zgodbo, o kateri se bo v svetu govorilo še mnogo let.