V ponedeljek je svet pretresla novica, da je v Ženevi v starosti 73 let umrl francoski kuharski mojster z največ Michelinovimi zvezdicami na svetu. Restavracije njegove verige imajo skupaj 31 Michelinovih zvezdic.

Joel Robuchon je umrl zaradi raka. "Njegova zapuščina je neizmerna," je zapisal Eric Frechon, ki ima tri Michelinove zvezdice. Tiskovni predstavnik francoske vlade Benjamin Griveaux je Robuchona na Twitterju označil za kuharskega vizionarja. "Njegovo znanje je francosko gastronomijo poneslo od Pariza do Šanghaja, še vedno pa navdihuje mlade generacije chefov," je dejal. 

Navdih tudi za druge, ne le za kuharje

Zakaj je njegova življenjska oz. karierna pot tako pomembna za vse nas? Poglejmo: Robuchon se je rodil leta 1945 v mestu Poitiers na zahodu Francije. Bil je najmlajši od štirih otrok. Mati je bila čistilka, oče zidar. In ko so že vsi mislili, da od otrok, ki so bili pripadniki delavskega razreda, ne bo nič, je mali Joel dokazal nasprotno. 

Najprej je vstopil v semenišče, kjer je kuhal za svoje kolege. In prav v tem času je odkril strast do kuhanja, zaradi česar se je pri rosnih 15 letih odločil za poklic kuharja.

"Kuhanje mi je nudilo prostor za ustvarjanje in možnost, da vidim resnično srečo na obrazu tistih, ki so okušali moje jedi," je nekoč dejal. Mladenič je užival v svojem poklicu, ki ga je doživljal kot poslanstvo. Dihal je za kuhanje. In prav to ga je pripeljalo do velikih uspehov. 

Ko je bil star komaj 29 let, je leta 1974 postal chef kuhinje, v kateri je delalo 90 kuharjev. Tam je še naprej delal na sebi in svoji viziji. Iz običajnih jedi, kot je pire krompir, je ustvaril jed, ki so jo hvalili v top restavracijah. 

Bil je perfekcionist. Bil je izjemno discipliniran. Vztrajen. Imel je vizijo, ki ji je sledil. Iz napak se je učil in vedel je, kdaj in pri čem mora vztrajati. Vse to je zahteval tudi od svojih učencev. 

Leta 1990 ga je eden najbolj priznanih kulinaričnih vodnikov Gault & Millau razglasil za "chefa stoletja". 

Prelomno leto 1996

Na vrhuncu slave je svet presenetil z odločitvijo, da se bo upokojil, saj si je pri 51 letih želel uživati z družino, prav tako se je odločil posvetiti samemu sebi. Dejal je, da do takrat ni imel časa, da uživa v naravi in sproščanju. "Morate vedeti, kdaj je čas za umik. Vrhunski chef mora biti v vrhunski formi. Kuhanje je težko delo. To je kot pri športnikih, ki morajo biti v vrhunski formi," je dejal nekoč. Prav tako se ni več našel v "sistemu". 

Prelomno leto 2003

Očitno mu je nekaj let premora dobro delo, saj je našel način, kako premagati utečeni "sistem". Robuchonu namreč ni bil všeč odnos kuharjev do hrane in kuhanja, prav tako do ljudi, ki nato uživajo v tej hrani. Želel je nekaj novega in svežega. Nato pa je začel revolucijo: ustvaril je nov koncept "Atelje Joela Robuchona", za katerega je značilno, da gostje restavracije lahko opazujejo pripravo hrane. Prva ateljeja je odprl v Tokiu in Parizu, nato pa med drugim še v Las Vegasu, Londonu in Hongkongu. Rezervacij ni bilo. Gosti so lahko prišli v navadni majici in kavbojkah ter opazovali, kako kuharji pripravljajo jedi. Goste je navdušil, sam pa je vedno prisegal na dejstvo, da so preproste stvari bolj učinkovite. 

In prav zato je lahko Robuchon navdih za vse nas: učite se na napakah. Ko je čas, si vzemite premor in razmislite, kako naprej. Družbeni položaj družine, v kateri smo rojeni, nas ne določa in ne omejuje (čeprav se okolica še kako trudi, da ni tako). Imejte vizijo in ji sledite.