Ursula M. Burns se je rodila 20. septembra leta 1958 kot druga izmed treh otrok. Njena starša sta bila priseljenca iz Paname, ki sta prišla v Združene države Amerike po boljše življenje. Z družino so najprej živeli v skromnem najemniškem stanovanju v Alphabet Cityju na Manhattnu, kjer so bili pogoji za bivanje milo rečeno katastrofalni. "Ljudje so spali pod stopnicami," se je v nedavnem intervjuju za CNN spominjala Burnsova. "Saj veste, odvisniki od drog, klateži ... na hodniku je vedno smrdelo po urinu. Vsekakor ni bil varen kraj." Zato je bilo pravo odrešenje, ko so se preselili v socialno stanovanje na Manhattnu, kamor pa so šli brez očeta, ki jih je vmes zapustil.

Tako je Ursula odraščala z materjo ter bratom in sestro. Prav oni so po njenih besedah pomembno vplivali na njeno osebnost – poleg skupnosti, v kateri so živeli. "New York je neprizanesljivo mesto. Biti morate glasni in odločni. Odraščala sem v soseski, ki človeka resnično lahko povozi," je za CNN dejala Burnsova in dodala, da čeprav je v primerjavi s številnimi vrstniki živela v hudem pomanjkanju, del svojega uspeha pripisuje tudi socialnemu stanovanju, dostopu do dobre izobrazbe in poceni javnemu prevozu. "Od matere sem se naučila, da če imaš priložnost spregovoriti, potem moraš spregovoriti. Če imaš mnenje, ga moraš izraziti," je pred nedavnim povedala za CNN.

Kot otrok je blestela v matematiki

Čeprav je družina živela brez očeta, so otroci lahko obiskovali zasebne šole, za kar se imajo zahvaliti požrtvovalni materi Olgi. "Vzgajala me je čudovita mama v sicer groznem in podirajočem se socialnem stanovanju v vzhodnem Manhattnu. Mnogi so mi že takrat govorili, da me bo življenje teplo zaradi treh stvari: ker sem črne polti, ker sem ženska in ker sem revna," se je v enem izmed svojih zapisov spominjala Burnsova. "Mama tega ni videla na takšen način. Ves čas me je opominjala, da 'to, kje sem, ne določa tudi tega, kdo sem'. Vedela je, da je dobra izobrazba moja priložnost za pot iz revščine."

Mama Olga je za preživetje pazila na tuje otroke in bila med starši zelo priljubljena, zato je imela vedno polno zasedeno stanovanje in dostojno plačilo. Da bi lahko plačala račune in svoje otroke poslala v dobre katoliške šole, je poleg tega še likala in čistila za zdravniško ordinacijo na koncu ulice. Ursula je tako obiskovala katedralno srednjo šolo v New Yorku in bila znana kot pravi matematični genij. "Takrat sem bila pripravljena na eno izmed treh kariernih možnosti: postati nuna, učiteljica ali medicinska sestra," se je v enem izmed pogovorov smeje spominjala Burnsova in dodala, da je hitro ugotovila, da nobena izmed teh poti ni prava zanjo. Zato je nekega dne odšla do knjižnice in poskušala ugotoviti, kateri so najbolje plačani poklici, ki temeljijo na znanjih iz matematike ter znanosti. "Začela sem sanjati, da bi postala inženirka," se je odločila takrat.

Ker je blestela v matematiki, ji je Brooklynski politehniški inštitut ponudil mesto v prvem letniku njihovega univerzitetnega programa inženirstva. "Postala sem panična – klasičen primer tega, da morate paziti, kar si želite," je pozneje dejala Ursula Burns in priznala, da se je zavedala, da ni ustrezno pripravljena za to fakulteto. "Šola je bila v povsem drugem okrožju New York Cityja, ki se mi je zdelo tuje in oddaljeno. Bala sem se, da bodo sošolci pametnejši od mene. To je bilo moje prvo življenjsko razpotje, na katerem sem se morala odločiti, po kateri poti bom šla."

Od kemije do strojništva

Seveda bi bilo najenostavneje vse skupaj izpustiti iz rok, pozabiti na sanje in se odpraviti na bolj predvidljivo popotovanje skozi življenje. "A pogum ter zaupanje v svoje znanje in sposobnosti, ki sta mi ga vcepila mama ter katedralna srednja šola, sta mi omogočila, da sem se podala na to razburljivo pot. Ni bilo enostavno. Morala sem predelati veliko gradiva, da sem dohitela vrstnike. Bila sem čudakinja v razredu pretežno belih moških. Dolgo sem dvomila sama vase," se je spominjala Ursula, ki je najprej študirala kemijski inženiring, a kmalu ugotovila, da to področje ni zanjo, zato je prešla na strojništvo, v katerega pa se je nemudoma zaljubila. Počasi, korak za korakom, je pridobivala znanje ter podlago, ki ju je potrebovala na svoji nadaljnji poti.

Od takrat je bilo njeno življenje polno razpotij, na katerih se je morala odločati o želeni smeri. Leta 1980 je diplomirala iz inženirstva in čez poletje opravljala prakso v podjetju Xerox. Takoj jeseni se je vpisala na magistrski študij strojništva na Univerzi Columbia in ker so bili v Xeroxu z njenim poletnim delom zadovoljni, so pristali na to, da pokrijejo del stroškov njenega podiplomskega šolanja. Ko je magistrirala, se je leta 1981 takoj zaposlila v Xeroxu na enem izmed tehničnih položajev oddelka za razvoj in načrtovanje izdelkov. Njena začetna plača je znašala 29.004 ameriških dolarjev (25.220 evrov) na leto, kar je bilo dovolj, da si je lahko privoščila srednje razredno življenje. Kupila si je avtomobil in stanovanje v severnem delu New Yorka.

Zmotila jo je opazka o 'raznolikosti'

Leta 1987 je prešla na oddelek za inženirski menedžment in se uveljavila kot vodja več različnih skupin, njena pot v Xeroxu pa se je za vedno spremenila leta 1989, ko se je udeležila dogodka na temo ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem, ki ga je organiziralo podjetje. Na eni izmed okroglih miz na to temo je sodelavec vodjo sestanka vprašal, zakaj je podjetje tako zelo osredotočeno na raznolikost. "Ni rekel 'temnopolte ljudi', temveč se je njegovo vprašanje glasilo 'Zakaj v službo sprejemamo vse te različne vrste ljudi in ženske,'" se je spominjala Burnsova, ki ni bila zadovoljna z odgovorom izvršnega vodje na to vprašanje. Vstala je in ga pred vsemi oštela zaradi pomanjkanja strasti do dela ter moralnih načel in tako poskrbela, da ni ostala neopažena.

Šele po sestanku je ugotovila, da je srečanje vodil sam Wayland Hicks, takratni izvršni podpredsednik družbe Xerox. "Mislila sem, da me bodo odpustili," se je spominjala Ursula. "In mojih 29.004 dolarjev bi izpuhtelo v zrak." A namesto tega jo je Hicks samo opozoril, da ima neprimeren ton in jo potolažil, da "ni nič narobe, če se kdaj s kom ne strinja". Svoj pogovor sta nadaljevala na več sestankih, dokler ji Hicks leta 1990 ni predlagal, naj se zaposli kot njegova izvršna pomočnica. S tem jo je ponovno užalil. No, tako je vsaj mislila. "Ste resni?" naj bi ga vprašala ob njegovem predlogu, saj je bila skeptična do možnosti, da bi sprejela položaj, za katerega je menila, da je bil prenizek glede na izobrazbo in usposobljenost, ki ju je imela.

Hicks ji je pojasnil, da je ta položaj veliko višji od dela tajnice in bo z njim dobila dostop do pomembnih ljudi. S prve roke bo lahko videla, kako odgovorni vodijo podjetje. Burnsova je sprejela službo, ki jo je pozneje opisala kot najpomembnejšo, kar jih je kdaj imela. A Ursula je to funkcijo opravljala samo približno devet mesecev, saj se je nato osredotočila na poroko z Lloydom Beanom, znanstvenikom, ki ga je spoznala prav v Xeroxu. Po poroki se je par preselil v Rocester v New Yorku, skupaj z njegovim sinom iz prejšnjega zakona Malcolmom.

Po poroki pot na vrh

Ko se je junija leta 1991 vrnila na delo, je postala izvršna pomočnica Paula Allaireja, ki je bil predsednik in izvršni direktor družbe. Osem let pozneje je postala podpredsednica globalne proizvodnje in nekaj časa delala tudi za Xeroxove pisarne v Londonu. Številni so menili, da je bil njen hiter vzpon rezultat njenega zavzemanja za enakost med rasami in spoloma, a je Burnsova to v pogovoru s Cassaundro Hayes iz medijske hiše Black Enterprise ostro zanikala. "Dejstvo, da sem napredovala hitreje kot drugi, nima prav nič opraviti z mojo raso in spolom. Za moj uspeh so krive moje predstave," je povedala. Zaradi njenega vzpona in nespornega vpliva v Xeroxu, je Ursula Burns na seznamu najbolj vplivnih temnopoltih vodij v Združenih državah Amerike, ki ga je pripravila revija Fortune Magazine, pristala na visokem 28. mestu.

Leta 1999 je Ursula Burns postala podpredsednica globalne proizvodnje, maja leta 2000 pa je bila imenovana na položaj višje podpredsednice korporativnih strateških storitev in je začela tesno sodelovati s skorajšnjo generalno direktorico podjetja Anne Mulcahy – sodelovanje sta obe opisovali kot resnično partnerstvo. Dve leti pozneje je Burnsova postala predsednica poslovnih skupin družbe.

Družbo rešila pred bankrotom

Na prelomu tisočletja, ko je Mulcahyjeva prevzela vodenje podjetja, se je Xerox soočal s finančnimi težavami. Burnsova je bila takrat odgovorna za inženirski center in pet ločenih oddelkov; skupno je njena skupina prinesla kar 80 odstotkov dobička podjetja Xerox. Medtem ko je Mulcahyjeva potovala po državi, da bi pomirila zaposlene in delničarje ter poenotila načrt za reševanje podjetja, je Burnsova začela izvajati načrt za racionalizacijo družbe, pri čemer je za večino proizvodnje najela zunanje izvajalce Flextronics International. Uspešno je bila tudi v pogajanjih o spremembe pogodbe s sindikati. Mnogi v podjetju so jo zato uvrstili na seznam potencialnih naslednikov Mulcahyjeve.

Z izboljšavami, ki jih je uvedla Burnsova, in finesami Mulcahyjeve, se je Xerox iz podjetja pred stečajem razvil v eno izmed vodilnih prodajnih korporacij v svoji dejavnosti. A čeprav je bilo jasno, da bi Burnsova lahko postala naslednja generalna direktorica, so nekateri močno dvomili v to. Menili so, da bi morala izboljšati svoje sposobnosti prisluhniti drugim, postati vidnejša za vlagatelje in druge v industriji ter počakati na ustrezen čas za sprejemanje odločitev namesto zanašanja na začetna poročila in prehitro odločanje. A takih, ki so dvomili v njene sposobnosti, je bilo zelo malo. Nek analitik je leta 2003 za New York Times povedal, da je bila Burnsova "že v svojih tridesetih letih nekonvencionalna in izjemno inteligentna ženska, ki je brez težav sprejemala nove ideje, čeprav so jih starejši vodje za isto mizo še zavračali." S tem se je strinjala tudi Mulcahyjeva: "Ursula Burns lahko brez težav popravi vsako morebitno pomanjkljivost, ki jo ima."

Ursula Burns je julija leta 2009 postala generalna predsednica družbe Xerox in s tem postala prva temnopolta ženska na vrhu te družbe. leta 2016 je uspešno rastočo družbo razdelila na dve neodvisni podjetji: Xerox Corporation in Conduent Incorporated. V procesu je ostala predsednica in izvršna direktorica družbe Xerox, nato pa je bila imenovana za predsednico samostojne družbe Document Technology. Ko je leta 2016 sestopila s položaja, jo je nasledil Jeff Jacobson. Naziv predsednice novo ustanovljene tehnološke družbe je ohranila do maja leta 2017, ko je zapustila upravni odbor Xeroxa in s tem tudi svoj predsedniški položaj.

Njeno delo je opazil celo predsednik ZDA

Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je Burnsovo leta 2009 najel kot pomoč pri vodenju nacionalnega programa Bele hiše STEM, ki ga je vodila do leta 2016. Marca leta 2010 jo je takratni predsednik imenoval za podpredsednico predsednikovega izvoznega odbora, leta 2015 je bila imenovana za predsednico, njen mandat pa se je zaključil leto pozneje. Poleg tega je Burnsova delovala v številnih upravnih odborih, med drugim v družbah Boston Scientific, FIRST, Nacionalno združenje proizvajalcev, na Univerzi v Rochesterju, v MIT Corporation, the Rochester Business Alliance, in v skupini RUMP. Danes je še vedno je članicah upravnih odborov v družbah American Express Corporation, Exxon Mobil Corporation, Datto Inc. in Nestlé.

Julija leta 2017 so ameriški mediji objavili, da se bo 2. aprila leta 2018 pridružila upravnemu odboru družbe pijač Diageo. Istega meseca je bila s strani upravnega odbora izvoljena tudi za predsednico družbe VEON. Kot višja svetovalka se je pridružila družbi Teneo, septembra leta 2017 pa tudi upravnemu odboru družbe Uber. Dela in izzivov ji torej kljub odhodu iz Xenoxa, v katerem je preživela več kot 30 let, ne manjka. Ob tem vedno najde čas za svetovanje različnim skupinam v skupnosti, izobraževalnim ustanovam ter neprofitnim organizacijam, saj se ji zdi pomembno mladim dajati spodbudo ter nasvete za uspešno poslovno pot.

Vedno je našla čas za družino

Kljub številnim izzivom pa so najtežje odločitve Ursule Burns padle potem, ko je že dosegla uspeh. Poleg pastorka Malcolma se jima je v zakonu s Lloydom Beanom rodila še hčerka Melissa in po njenem rojstvu se je Ursula odločila, da je bil to njen prvi in zadnji otrok. "Zmanjkovalo mu je časa in moje telo tega ni moglo prenesti," je rekla Burnsova. Ne glede na številne obveznosti se še danes drži obljube, ki si jo je zadala še v času dela pri Xeroxu: konce tedna vedno preživlja z družino, daleč stran od dela. Ko sta bila otroka mlajša, je doma delala samo potem, ko sta zaspala ali zgodaj zjutraj, preden sta se zbudila. "Otroci so veliki izenačevalniki," je dejala pred leti. "Če so vaši otroci v redu, to izbriše vse slabe dni, vse slabe stvari."

Ursula Burns danes ve, da je doživela ameriške sanje. Trdno je prepričana, da so še kako žive, ne glede na izzive, s katerimi se sooča država. "Sanje se uresničijo, toda ne brez pomoči drugih, dobre izobrazbe, močne delovne etike in poguma, na katerega se lahko oprete. Zato preživim tako zelo veliko časa z organizacijami, ki pomagajo manjšinam in ženskam pridobiti izobrazbo in samospoštovanje, ki ju potrebujejo za to, da si upajo tvegati, da sanjajo velike sanje in se jim ves vložen trud nekega dne, upajmo, tudi poplača," je povedala in dodala: "Amerika je eden izmed redkih kraje v na svetu, kjer dejansko lahko živiš sanje, kjer lahko dejansko narediš nekaj in sebe. Prideš od ničesar do nečesa."