Ko so pri ameriški spletni zaposlitveni agenciji FlexJobs opravili raziskavo vzrokov za odločitev za odpoved delovnega razmerja, so na vzorcu 1200 vprašanih prišli do zanimivih podatkov. Slednji so opozorilo tudi za slovenske delodajalce. 

1200 oseb so spraševali, kako prožnost na delovnem mestu vpliva na njihovo telesno in psihično počutje, na raven stresa, na partnerske odnose in odnose znotraj družine, na uravnoteženost zasebnega in službenega življenja in podobno. Raziskava ni le pokazala, kako pomembna je prožnost, temveč, da je tudi nujna, so poudarili v omenjeni agenciji. 

Pod prožnostjo oz. fleksibilnostjo ni mišljeno, da se zaposleni ves čas prilagaja zahtevam in velikokrat tudi muham šefov, temveč da je prožnost v korist vseh vpletenih. Cilj pa je, da ima delodajalec zadovoljnega, spočitega in zdravega delavca. 

Kar 89 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bi lahko, če bi njihov nadrejeni spoštoval prožnost, bolje poskrbeli za svoje duševno in telesno zdravje. 69 odstotkov je odgovorilo, da bi tako lahko pogosteje skrbeli za razgibavanje, kar je zelo pomembno, saj je kar 70 odstotkov vprašanih povedalo, da jim njihov delovni čas onemogoča poskrbeti za lastno zdravje. 

88 odstotkov vprašanih je dejalo, da bi jim fleksibilnost pomagala pri zmanjševanju stresa, neverjetnih 97 odstotkov pa je poudarilo, da bi jim pomagala pri duševnem zdravju. 

Tudi organizacija Werk je prišla do podobnih rezultatov: večina sodelujočih v njihovi raziskavi je poudarila, da imajo zaradi pomanjkanja fleksibilnosti težave z zdravjem, težave pri ohranjanju zdravega načina življenja, težave pri nadzorovanju kroničnih bolezni, težave s pomanjkanjem spanja ter na koncu tudi težave sploh najti čas, da redno obiskujejo zdravnika. 

Obe raziskavi sta pokazali, da si delavci želijo več zdravega ravnovesja med zasebnim in službenim časom. Večina staršev je za Werk dejala, da delo tako močno zareže v njihov zasebni čas, da ne morejo biti starši, kakršni si želijo biti. Velikokrat se morajo odločati med delovnimi obveznostmi in druženjem z otrokom, in sicer celo izven delovnega časa. Poročajo tudi, da imajo velikokrat težave z zagotavljanjem varstva za otroka. 

Posledice nefleksibilnosti

Posledice so lahko (za delodajalce) velikanske in zelo negativne. V agenciji FlexJobs so ugotovili, da se je med letoma 2014 in 2018 odstotek zaposlenih, ki je dal odpoved zaradi pomanjkanja fleksibilnosti na delovnem mestu, več kot podvojil, in sicer s 13 na kar 31 odstotkov. 

Kar 13 odstotkov vprašanih je dejalo, da razmišlja o zamenjavi službe, 17 odstotkov pa je povedalo, da že intenzivno išče bolj fleksibilno delovno mesto. 

Predstavniki Werk in FlexJobs zato pravijo, da bi morali delodajalci razmisliti, kako zadržati delavce v podjetju.