V Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije opozarjajo, da se vrstijo odpuščanja delavcev v gospodarstvu, kljub izdatni finančni injekciji, ki jo prejemajo delodajalci. Seveda je protikrizna zakonodaja, ki se sprejema v času epidemije, dobrodošla in jo podpirajo, pravijo in dodajajo, da pa mora zakonodaja služiti svojemu namenu. "Namen zakonodaje je ohranitev delovnih mest v gospodarstvu, v sindikatu, ki zastopa 145.000 delavcev, v realnem sektorju pa opažamo porast odpuščanj," so zapisali v sporočilu za javnost. 

Zato menijo, da bi bil eden izmed nujnejših ukrepov sprejetje varovalke pred odpuščanjem delavcev.

Za kakšno varovalko gre? V sindikatu pravijo, da manjka varovalka, ki bi določala, da "v kolikor delodajalec zaprosi za subvencioniranje plače svojega delavca, ga v času epidemije in nadalje v trimesečnem obdobju po razglasitvi konca epidemije ne sme odpustiti". Take varovalke v Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic na državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ni, opozarjajo.

Torej delodajalci v gospodarstvu prejmejo "nepovratna sredstva” v obliki sledečih povračil (od 13. 3. do 31. 5. 2020):

- izplačanih nadomestil plač delavcem, ki so na začasnem čakanju na delu iz poslovnih razlogov ali zaradi višje sile, 

- oprostitev plačila prispevkov PIZ (15,5 % in 8,85 %) za delavce, ki delajo v času kriznih razmer, upravičenim delodajalcem pa celo ni treba izpolnjevati pogojev v zvezi upadom prihodkov ali pogoja, da niso davčni dolžniki,

- celo breme bolniških odsotnosti pokriva ZZZS v celoti, ne glede na vzrok odsotnosti.

V Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije se sprašujejo, ali morajo res največji del bremena krize nositi delavci?

"Nosili ga bodo vsaj dvakrat," opozarjajo. 

1. Zadolževanje države vodi dolgoročno v poslabšanje socialnega položaja državljanov v smislu "nobeno kosilo ni zastonj", dolg je treba vselej poplačati (običajno sledijo višji davki, padec standarda najranljivejših).

2. Z delom se posameznik preživlja, to pa pomeni, da je skrbnik lastne socialne varnosti. 

"Država je s kritjem stroška dela bistveno omilila riziko delovanja in poslovanja, ki ga v običajnih razmerah nosijo gospodarske družbe. Protiplačilo za tovrstno uslugo, v obliki neposredne pomoči, bi moralo gospodarstvo dati z zavezo o neodpuščanju! Varovalke za delavca ni, zato posameznik ob prejemu odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni več skrbnik lastne socialne varnosti, postane pa strošek države. Ali je namen zakona, da delodajalec prejme povračilo stroška dela za delavca zato, da ga lahko nato odpusti? Delavec bo nadalje prejemal nadomestilo Zavoda za zaposlovanje RS in tako dvakrat obremenil proračun za rezultat, ki je že v osnovi bil znan – brezposelnost," še pravijo v omenjenem sindikatu. 

Zato so vlado in ekspertno skupino, ki jo vodi Matej Lahovnik, pozvali, da v drugi "mega zakon" uvrsti varovalko v obliki zavezujoče določbe, ki prepoveduje odpuščanje pri tistih delodajalcih, ki bodo zaprosili za "nepovratna sredstva" vsaj za 3 mesece, ko bodo gospodarske napovedi realnejše, ukrepi delodajalcev manj radikalni in sprejeti razsodneje, je še zapisala generalna sekretarka SOPS Ana Čermelj.