Od povišanja vpisnine z 2410 na 9000 evrov na Odvetniški zbornici niso prejeli nobene nove vloge za vpis v imenik odvetnikov. V zboru odvetniških kandidatov, ki – mimogrede – pred vpisom v imenik nimajo glasovalnih pravic, pričakujejo odpravo zanje spornega sklepa, v primeru ne znižanja vpisnine pa napovedujejo uporabo pravnih sredstev. A to je zadnja možnost, "saj si ne želijo sporov s kolegi".

Morebitni boj po pravni poti pa bi bil videti tako: kandidat bi moral najprej dati vlogo za vpis v imenik odvetnikov. Po zahtevi o plačilu 9000 evrov ne bi plačal vpisnine, zato bi mu Odvetniška zbornica zavrnila predlog za vpis. Takrat bi sprožil upravni spor na Upravnem sodišču, ki bi mu morda ugodilo. Če mu ne bi, bi imel po koncu postopka še možnost presoje na Ustavnem sodišču, lahko pa se obrne tudi na agencijo za varstvo konkurence.

Ukrepa lahko tudi država. Lahko ohrani obvezno članstvo, a hkrati določi višino vpisnine; v NSi so na primer predlagali omejitev vpisnine na višino povprečne bruto plače. V stranki so pred vložitvijo predloga pregledali tudi višino vpisnin v okoliških državah – v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Španiji in na Češkem. Iz pregleda po njihovih navedbah izhaja, da ima Slovenija daleč najvišjo vpisnino, izjema so le nekatera mesta v Španiji, kjer imajo 83 odvetniških zbornic, vsaka pa določa svojo vpisnino. Povprečna vpisnina je sicer približno 500 evrov, v Gijonu pa znaša kar 14.010 evrov.

Večinoma se vpisujejo mladi z nizkimi plačami

Čeprav se vpisujejo tudi starejši, vpisnina prizadene predvsem mlade, ki največkrat vložijo vlogo. Povprečni odvetniški kandidat ima po pojasnilih zbora za seboj dve leti pripravništva, kjer je po večini prejemal minimalno plačo, in vsaj pet mesecev študija za pravniški državni izpit. Takrat praviloma ne dobiva plače, izpit pa stane 700 evrov. Povprečna plača odvetniških kandidatov se giblje od 800 do 1100 evrov.

Odvetniška zbornica ni dolžna razkriti svojih prihodkov. Odvetniški kandidati pa so omenili podatke iz lanskega letnega poročila, ki kažejo, da je poslovala s 160.000 evrov dobička. Po pojasnilih predsednika zbornice Romana Završka se financira izključno iz članarin in vpisnin. Odvetnik po njegovih navedbah mesečno plača 30 oziroma letno 360 evrov. Ker je v Sloveniji 1690 odvetnikov, z naslova članarin dobijo 608.400 evrov. Letno prejmejo približno 100 vlog za vpis v imenik, torej so prej dobili 241.000, po dvigu vpisnine na 9000 pa bi se znesek povišal na 900.000 evrov.

Vnovič o višini vpisnine. Jo bodo znižali?

Potem ko je približno 50 od zbranih 63 odvetnikov izglasovalo povišanje vpisnine v imenik odvetnikov z okoli 2400 na 9000 evrov, bo izredna skupščina Odvetniške zbornice zaradi številnih kritik morda še enkrat odločala o višini vpisnine.

Upravni odbor je sicer predlagal dvig na 3000 evrov, vendar so nekateri odvetniki prišli s svojimi predlogi za zvišanje vpisnine na pet, sedem, devet in 12.000 evrov. Uskladili so se, da najprej glasujejo o predlogu za 9000 evrov visoko vpisnino in ga izglasovali, je pojasnil Završek. Po njegovih besedah je bil sklep sprejet z veliko večino glasov na podlagi nasprotnega predloga člana na skupščini. "Zato se o predlogu upravnega odbora o vpisnini v imenik odvetnikov v višini 3000 evrov ni glasovalo." Največje povišanje je predlagal odvetnik Stojan Zdolšek, ki pa dogajanja na skupščini ni želel komentirati.

Da je višina vpisnine previsoka, med drugimi meni nekdanji predsednik Odvetniške zbornice Miha Kozinc. Po njegovem ne bi smeli odločati o tako pomembni zadevi na način licitacije in bi morali utemeljiti, zakaj je potrebno tako zvišanje. Prepričan je, da bi morala biti vpisnina nižja in članarina višja, saj bi morali sprotno dejavnost financirati člani in ne kandidati. "Nikoli namreč ne veš, koliko bo novih članov; na njihov denar ni mogoče računati, medtem ko lahko na članarino okoli 1700 članov." Ocenjuje, da so sklep podprli odvetniki, ki so prepričani, da je preveč odvetnikov, se bojijo novih in imajo strah pred konkurenco. Meni, da bi morala Odvetniška zbornica do izredne skupščine zadržati sporen sklep.

Proti temeljnim vrednotam Ustave?

Povišanje je pravno nevzdržno tudi za Akademsko društvo Pravnik. Sklep je po njihovem v nasprotju s temeljnimi vrednotami Ustave, dvig po njihovih ocenah otežuje vstop mladih in strokovno usposobljenih pravnikov v odvetništvo. Zato je v izrecnem nasprotju z načelom sorazmernosti in posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, do enakosti pred zakonom v smislu neenakopravnosti mladih v razmerju do že vpisanih odvetnikov, do svobode dela, posredno pa napada tudi ustavno načelo socialne države, so našteli.