V Sloveniji zaposlene osebe, ki so prejele plačo in/ali nadomestilo plače v breme (iz sredstev) delodajalca, so v 4. četrtletju 2020 opravile 317,8 milijona delovnih ur, kar je za 1,2 odstotka manj kot v istem četrtletju leta 2019, poroča statistični urad. 

Na stopnjo rasti skupnega števila opravljenih delovnih ur v 4. četrtletju leta 2020 (v primerjavi z istim obdobjem 2019) je pozitivno vplivalo večje število delovnih dni (zaradi manjšega števila praznikov), negativno pa manjše število zaposlenih oseb in ukrepi, sprejeti v zvezi z epidemijo covida-19 (napotitve zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo in subvencija za delo s skrajšanim delovnim časom). Četrtletni upad je bil, kot kažejo podatki, v 4. četrtletju 2020 večji kot v 3. četrtletju 2020, a občutno manjši kot v 2. četrtletju 2020.

Skupno število opravljenih delovnih ur je bilo zaradi negativnih učinkov epidemije covida-19 tudi v celotnem letu 2020 nižje kot v letu prej, in sicer je bilo v letu 2020 opravljenih 1.187,4 milijona delovnih ur ali za 3 odstotke manj kot v letu 2019. Odstotni delež opravljenih delovnih ur med plačanimi urami je v tem obdobju znašal 80,2 odstotka. 

Povprečno največ delovnih ur na mesec so opravile osebe, zaposlene v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo

Čeprav so v Sloveniji zaposlene osebe v 4. četrtletju 2020 opravile skupno manj delovnih ur kot v 4. četrtletju 2019, pa jih je posamezna zaposlena oseba, ki je prejela plačo in/ali nadomestilo plače v breme (iz sredstev) delodajalca, povprečno opravila več; opravila jih je namreč 141 na mesec ali za 4,1 odstotka več kot v 4. četrtletju 2019. 

Glavni razlog za to je bilo manjše število praznikov (dela prostih dni). Povprečno mesečno število opravljenih delovnih ur na zaposleno osebo, ki je prejela plačo in/ali nadomestilo plače v breme (iz sredstev) delodajalca, se je v primerjavi s 4. četrtletjem 2019 najizraziteje zvišalo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 6,4 odstotka). 

Povprečno največ delovnih ur na mesec so v 4. četrtletju 2020 opravile osebe, zaposlene v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, in sicer 149 (zaradi največjega povprečnega mesečnega števila opravljenih ur plačanega in neplačanega nadurnega dela), čeprav so bile osebe, zaposlene v tej dejavnosti, v tem obdobju povprečno največ ur odsotne z dela (v breme delodajalca) zaradi bolniških odsotnosti in drugih zdravstvenih razlogov. 

Delovno najmanj obremenjene (če upoštevamo število opravljenih delovnih ur) pa so bile v 4. četrtletju 2020 osebe, zaposlene v dejavnosti gostinstvo (zaradi pogostega opravljanja dela z delovnim časom, krajšim od polnega); v povprečju so opravile 129 delovnih ur na mesec (ali 12 delovnih ur na mesec manj od slovenskega povprečja). 

Skupno število opravljenih delovnih ur se je najbolj znižalo v dejavnosti gostinstvo, najbolj zvišalo pa v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja 

Skupno število opravljenih delovnih ur se je v 4. četrtletju 2020 (glede na isto obdobje v letu 2019) najizraziteje znižalo v dejavnosti gostinstvo, za 34,4 odstotka; sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (za 15 odstotkov). Ta upad je bil v obeh skupinah dejavnosti predvsem posledica manjšega števila zaposlenih oseb in omejitev, povezanih z omenjenimi ukrepi za ustavitev epidemije covida-19. 

V nekaterih dejavnostih se je skupno število opravljenih delovnih ur v 4. četrtletju 2020 (glede na isto četrtletje prejšnjega leta) tudi zvišalo, najbolj v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja, in sicer za 10,4 odstotka (predvsem zaradi večjega števila zaposlenih oseb, ki so prejele plačo in/ali nadomestilo plače v breme oz. iz sredstev delodajalca). 

Tudi v celotnem letu 2020 se je skupno število opravljenih delovnih ur (glede na leto 2019) najbolj znižalo v dejavnosti gostinstvo (za 23,5 odstotka), najbolj zvišalo pa v dejavnostih oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (za 6,8 odstotka). 

Vir vseh podatkov: statistični urad