Britanski poslovni časnik Financial Times je pred dnevi na presenečenje mnogih za osebnost leta razglasil Georgea Sorosa. 88-letnega ameriškega vlagatelja in filantropa madžarskega rodu je označil za očeta industrije hedge skladov in enega najvidnejših filantropov na svetu, ki neutrudno podpira liberalno demokracijo po svetu. Izbor Sorosa za osebnost leta po navedbah časnika odraža tako njegove dosežke kot vrednote, ki jih predstavlja. A zaradi svojega judovsko-madžarskega porekla je imel v svoji karieri nemalo težav. Kljub temu mu je uspelo. Kako je Soros pravzaprav sploh prišel od zatiranega Juda do finančnika z večmilijardnim bogastvom?

Pred koncentracijskim taboriščem jih je rešila sprememba priimka

George Soros se je rodil kot Gyorgy Schwartz 12. avgusta leta 1930 v Budimpešti na Madžarskem, v premožno judovsko družino višjega srednjega razreda, ki jim je bilo nelagodno zaradi njihovih korenin. Njegova mati Erzsebet (znana tudi pod imenom Elizabeth), je prihajala iz družine, ki je slovela po prodaji svile, oče Tivadar (tudi Teodoro) je bil odvetnik in je bil med in po prvi svetovni vojni v ruskem zaporu, a je okrog leta 1920 pobegnil in se pridružil družini v Budimpešti. Erzsebet in Tivadar sta se poročila leta 1924, dve leti pozneje se jima je rodil sin Paul, leta 1930 pa sta dobila še Georgea. Tivadar je bil pisatelj v esperanščini in esperanta je naučil tudi svoja sinova. Ker je slutil, da se jim obetajo slabi časi, se je leta 1936 odločil priimek družine iz nemško-judovskega Schwartz spremeniti v bolj antisemitski madžarski Soros.

George je imel 13 let, ko so marca leta 1944 nacistični Nemci okupirali Madžarsko. Družina Soros se je rešila, ker se je predstavila kot krščanska. Judovskim otrokom so prepovedali hoditi v šolo, Soros in drugi šolarji pa so bili zadolženi za poročanje Judenratu (judovskemu svetu), ki so ga ustanovili okupatorji. A oče je malemu Georgeu povedal, da bodo vrstniki deportirani v koncentracijska taborišča, če jih bo izdal. Zato se ni vrnil v šolo. Družina se je v času vojne preživljala z izdelavo in prodajo lažnih dokumentov o krščanstvu. Oče jih je doma tiskal za judovske družine, ki so se v stiski obrnile nanj – brezplačno za tiste, ki si jih niso mogli privoščiti, in po razumni ceni za one, ki so si jih lahko. George je pozneje zapisal, da je bilo leto 1944 "najsrečnejše leto v njegovem življenju", saj mu je dalo priložnost, da je priča očetovemu junaštvu. Prav tako je prepričan, da so bila to leta, ki so ga najbolj izoblikovala.

Najprej v Anglijo, nato v Ameriko

Po končani vojni se je družina Soros leta 1947 iz takrat komunistično dominantne Madžarske preselila v Anglijo, kjer je George leta 1949 na londonski šoli za ekonomijo pod mentorstvom Karla Popperja začel študirati filozofijo. O teh letih je pozneje povedal: "Star sem bil 17 let, brez denarja, prijateljev in prihodnosti. Čutil sem, da sem se dotaknil dna. Ta občutek je zaznamoval moje življenje. Najbolj me je strah, da bi se to obdobje ponovilo," je povedal v biografiji. A se ni. Od takrat je šla njegova kariera samo še navzgor. Med študijem je delal kot nosač na železniški postaji in natakar. Včasih je stal na govorniškem odru ter predaval o vrlinah internacionalizma v esperantu, ki se ga je naučil od očeta. Ker je vse izpite končal leto pred rokom, je preostanek študijskih dni preživel pod pokroviteljstvom Popperja in začel študirati filozofijo znanosti v kritiki proti totalitarizmu. Bistvena lekcija, ki se je je naučil, je bila, da si nobena ideologija ne lasti resnice in da družbe lahko uspevajo samo, če delujejo svobodno in odprto ter ohranjajo spoštovanje posameznikovih pravic – misli, ki so globoko vplivale na Sorosa v njegovem nadaljnjem življenju.

Začel je razvijati temelje za teorijo, ki naj bi postala središče njegovega življenja - svojo teorijo refleksivnosti. Iskal je lastno razlago, zakaj so lahko trgi včasih "nagnjeni k presežkom" namesto k ravnovesju. Leta 1951 je diplomiral, leta 1954 pa še magistriral iz filozofije. Čeprav je bil na začetku odločen, da bo filozof, je te načrte kmalu opustil. Imel je namreč nemalo težav pri iskanju občinstva, ki bi poslušalo njegova filozofska razmišljanja. Po končanem šolanju je začel iskati delo. "Delal sem na najrazličnejših delovnih mestih, na koncu celo v trgovinah s spominki in takrat sem se odločil, da to res ni to, za kar sem bil poslan. Zato sem pisal vsakemu generalnemu direktorju trgovskih bank v Londonu. Odgovorila sta mi samo dva in čez nekaj tednov sem imel službo," je nekoč odgovoril novinarju Los Angeles Timesa. Konec leta 1954 se je zaposlil kot uradnik v londonski trgovski banki Singer & Friedlander, kjer je sčasoma napredoval v arbitražni oddelek. Robert Mayer, eden izmed kolegov, je v mladem Georgeu prepoznal potencial in mu ponudil delo v borzno-posredniški hiši svojega očeta F. M. Mayerja, ki je imela sedež v Združenih državah Amerike. 

Soros je ponudbo sprejel in se tako leta 1956 preselil v New York ter začel delati na Wall Streetu kot borzni posrednik. V tistem času se je specializiral za evropske borzne trge, zato si je na tem področju hitro pridobil ugled in se leta 1959 zaposlil pri Wertheim & Co. kot analitik evropskih vrednostnih papirjev. A njegove misli so bile medtem že drugje. Načrtoval je, da bo delal, dokler ne prihrani 500 tisoč ameriških dolarjev (438 tisoč evrov), kar naj bi bilo po njegovem mnenju dovolj, da bi se lahko vrnil v Anglijo in dokončal študijo teorije refleksivnosti. A do vrnitve v Evropo nikoli ni prišlo. Leta 1960 se je poročil z Annaliese Witschak, nemško priseljenko, ki je med vojno ostala sirota. V zakonu so se jima rodili trije otroci: leta 1963 sin Robert Daniel, ustanovitelj centralne evropske univerze v Budimpešti, leta 1965 hčerka Andrea, ki se prav tako ukvarja s skladi in odpravljanjem revščine na globalni ravni ter leta 1970 še sin Jonathan Tivadar, menedžer hedge skladov ter politični donator.

Uveljavitev v hedge skladih

Kot analitik za evropske vrednostne papirje je delal do leta 1963, nato pa je bil podpredsednik investicijske banke Arnhold in S. Bleichroeder, kjer pa ni pokazal večjega navdušenja nad delom. Med letoma 1963 in 1966 se je tako osredotočil predvsem na revizijo svoje filozofske disertacije. Kljub vsemu manipuliranje z denarjem nikoli ni bilo tisto, kar si je Soros želel početi. "V tem sem dober, vendar so moji pravi interesi drugje," je rekel ob neki priložnosti. Filozofija ga zanima od mladosti, vendar tisti, ki so brali njegove eseje, pravijo, da bi bilo bolje, če se z njo nikoli ne bi resneje ukvarjal.

Leta 1967 je banko Arnhold in S. Bleichroeder prepričal, naj odpre off-shore investicijski sklad, ki bi ga vodil sam. Tako je leta 1966 začel upravljati sklad First Eagle s 100 tisoč dolarji (88 tisoč evri) družbenega premoženja, da bi eksperimentiral s svojimi trgovskimi strategijami. A motovirala ga je predvsem želja, da bi se uveljavil kot investitor in bi profitiral od svojih vpogledov v refleksivnost. Toda po uvedbi davka na izravnavo obresti je bilo poslovanje ohlapno, kar je spodkopavalo sposobnost preživetja Sorosovega evropskega trgovanja. Leta 1969 je zato ustanovil hedge sklad Double Eagle s 4 milijoni dolarjev (3,5 milijoni evrov) kapitala investitorjev ter 250 tisoč dolarji (220 tisoč evri) lastnega vložka. Sklad je imel sedež v mestu Curaçao na nizozemskih Antilih. Šlo je v bistvu za nadaljevanje sklada First Eagle, ki sta ga leta 1967 ustanovila skupaj s predsednikom podjetja Arnhold in S. Bleichroeder Henryjem H. Arnholdom.

Leta 1970 je Soros ustanovil Soros Fund Management in postal njegov direktor, v njem pa zaposlil tudi svoja sinova. Leta 1973 se je zaradi konflikta interesov odpovedal skladu Double Eagle in se povsem posvetil upravljanju lastnega sklada. Z 12 milijoni dolarjev (10,5 milijoni evrov) vložka investitorjev je ustanovil hedge sklad Soros Fund in dal investitorjem v skladu Double Eagle možnost, da svoje investicije prenesejo k njemu. Ta neodvisnost mu je omogočila, da tlakuje lastno pot do sveta, ki je bolj odprt, pravičen in sprejemljiv za vse. Sklad je Soros kmalu preimenoval v Quantum Fund in pozneje v Quantum Fund Endowment in v naslednjih letih je beležil ogromne vzpone, pa tudi padce. Pravilno je predvidel padec svetovnega borznega trga oktobra leta 1987, a je napačno napovedal, da bodo japonske delnice padle najbolj od vseh. 

Ločitev, poroka in začetek humanitarnega udejstvovanja

Čeprav Georgeova soproga Annaliese ni bila judovske vere, sta jo imela njegova starša zelo rada, saj je bila prav tako žrtev druge svetovne vojne. A to ni bilo dovolj za večno zakonsko srečo. Par se je ločil leta 1983 in že istega leta se je George ponovno poročil. Njegova druga soproga je bila Susan Weber, ki je bila kar 25 let mlajša od svojega soproga. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, in sicer leta 1985 Alexander, ki je znan kot veliki človekoljub ter leta 1988 še Gregory James, ki je postal umetnik.

Z doniranjem denarja v dobrodelne namene se je Soros začel ukvarjati po uspehu na borzi. Leta 1984 je nekaj svojega dobička izkoristil za ustanovitev Fundacije za odprto družbo (Open Society Foundations), človekoljubne organizacije, ki danes vključuje mrežo fundacij. Večina prvotnega dela je bila osredotočenega na vzhodno Evropo – začenši z Madžarsko, kjer je podelil štipendije, zagotovil tehnično pomoč in pomagal posodobiti šole ter podjetja. Čeprav je bila njegova rodna domovina takrat še vedno komunistična država, je Soros dobil zagotovila, da bo fundacija tam lahko delovala brez vsakršnega vmešavanja vlade.

Ko se je hladna vojna končala in je sovjetski režim propadel, je Soros ustanovil fundacije tudi na Češkoslovaškem, Poljskem, v Rusiji in Jugoslaviji. Nekateri kritiki so trdili, da je bil nedosleden – obsodili so ga »kratkotrajnosti« v zahodnih vladah, medtem ko je ustvarjal denar iz kratkoročnih špekulacij valut. A ne glede na vse je še naprej zapravljal znatne vstote denarja za pomoč pri vzpostavljanju demokracije v vzhodni Evropi in drugje po svetu. V začetku 21. stoletja je bila njegova Fundacija za odprto družbo aktivna že v več kot 70 državah po svetu, leta 2000 pa je Soros prejel tudi častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: "za zasluge pri spodbujanju in razvijanju odprte demokratične in humane družbe v sodobnem svetu ter za zasluge pri uveljavljanju odprte, strpne in razsvetljene civilne družbe v Sloveniji".

'Mož, ki je zlomil angleško banko'

Konec osemdesetih let je z nakupi in s prodajo delnic francoske banke Société Générale pridobil 2,2 milijona ameriških dolarjev (nekaj manj kot 2 milijona evrov) dobička. Sprva ni vzbudil pozornosti, a ga je decembra leta 2002 francosko sodišče vendarle obsodilo trgovanja z notranjimi informacijami pri nakupu in prodaji delnic banke in mu naložilo plačilo kazni v višini 2,2 milijona evrov. Soros se je na odločitev sodišča pritožil, a ga je vrhovno sodišče leta 2006 zavrnilo in potrdilo obstoječo sodbo. Status skoraj mitskega financerja pa je pridobil leta 1992, ko je s prodajami funta preko svojega sklada na kratko zlomil britansko centralno banko (dan so poimenovali črna sreda), britansko vlado pa prisilil k izstopu iz ERM-območja in k razvrednotenju funta. Zaslužil je milijardo dolarjev (877 milijonov evrov) in si pridobil naziv 'mož, ki je zlomil angleško banko'

Leta 1994 pa so ga njegovi instinkti očitno vseeno izdali – vsaj začasno – ko je špekuliral, da se bo vrednost dolarja začela višati v primerjavi z japonskim jenom. Namesto tega je dolar vse leto beležil padec, sklad Quantum pa je v samo enem dnevu v februarju izgubil več sto milijonov na dan. Čeprav je zanikal vpletenost pri špekulativnih napadih na tajski baht leta 1997, so Sorosovo ime kmalu povezovali s finančno krizo, ki se je v Aziji pričela v naslednjem letu. Takratni malezijski premier Mahathir bin Mohamad ga je obtožil zlorabe bogastva, ki ga je imel v upravljanju, čeprav so Sorosovi skladi zaradi te krize izgubili milijarde. Nekoliko si je opomogel leta 1999 z zgodnimi investicijami v spletne delnice, a je po poku tehnološkega balončka leta 2000 njegov stil investiranja postal bolj konservativen.

Leta 2007 je sklad povrnil skoraj 32 odstotkov investicij, s čimer je Soros zaslužil skoraj tri milijarde dolarjev (dobri 2,5 milijardi evrov). Sklad je s Sorosom na čelu dosegel velik uspeh in ga leta 2015 pri 85 letih naredil za 21. najbogatejšega človeka na svetu s kar 26 milijardami dolarjev (22,8 milijardami evrov) neto premoženja.  Ob soočanju z novimi zveznimi predpisi glede investicijskih skladov, je Soros julija leta 2011 napovedal, da sklad Quantum Endowment ne bo več upravljal z denarjem zunanjih vlagateljev, temveč se bo ukvarjal le s premoženjem Sorosa in njegove družine. Zunanjim vlagateljem je povrnil vložena sredstva v višini 1 milijarde dolarjev (877 milijonov evrov) in začel namesto tega sklad investirati iz svojega družinskega premoženja v vrednosti 24,5 milijard dolarjev (21,5 milijard evrov). Sklad je imel v tistem času v povprečju več kot 20 odstotkov skupnih donosov.

Zanimata ga tudi šport in politika

Leta 2005 je bil Soros manjšinski partner v skupini, ki je poskušala kupiti bejzbolsko moštvo Washington Nationals. Leta 2008 se je njegovo ime pojavljalo tudi v povezavi z italijanskim nogometnim klubom AS Roma, a do prodaje na koncu ni prišlo. Leta 2012 je BBC poročal, da naj bi Soros postal približno 1,9 odstotni lastnik angleškega nogometnega kluba Manchester United, a informacije nihče ni uradno potrdil. Leta 2013 je Quantum Fund ustvaril 5,5 milijard dolarjev (4,8 milijard evrov) dobička, kar ga je ponovno naredilo za najbolj uspešen hedge sklad v zgodovini. Od ustanovitve leta 1973 je tako ustvaril 40 milijard ameriških dolarjev (dobrih 35 milijard evrov) dobička. S sklada so leta 2015 sporočili, da bodo namenili 300 milijonov ameriških dolarjev (263 milijonov evrov) financiranju širitve argentinske hotelske družbe Fen Hotels. Sredstva bodo v naslednjih nekaj letih omogočila ureditev 5 tisoč novih sob v različnih državah Latinske Amerike.

Soros preko Fundacije za odprto družbo tudi danes financira vrsto globalnih pobud za "izboljšanje pravičnosti, izobraževanja, javnega zdravja, razvoj podjetništva in neodvisnost medijev". Seznam tistih, ki jim pomagajo njegove fundacije, obsega kar 500 strani in med drugim vključuje pomoč v regijah, ki jih prizadenejo naravne nesreče, vzpostavitev izvenšolskih programov v New York Cityju, financiranje umetnosti, dajanje finančnih sredstev za pomoč ruskemu univerzitetnemu sistemu, boj proti boleznim in proti begu možganov v vzhodni Evropi. Leta 2017 so poročali, da je Soros v preteklih letih svoji Fundaciji za odprto družbo podaril približno 18 milijard ameriških dolarjev (15,7 milijard evrov), s čimer je postala ena največjih človekoljubnih organizacij na svetu.  Veliko manj sreče kot pri poslovanju in človekoljubnosti pa je imel Soros na ljubezenskem področju. Tudi v drugo mu zakonsko življenje namreč ni bilo naklonjeno. Leta 2005 se je ločil od Susan, tri leta pozneje pa je spoznal svojo sedanjo soprogo Tamiko M. Bolton, ki je kar 42 let mlajša od njega. Par se je poročil 21. septembra leta 2013.

Medtem ko je bil njegov prvotni človekoljubni in politični fokus usmerjen na nekdanji sovjetski bolg, Soros sedaj zagovarja predpise, katerih namen je zmanjšati tržno nestabilnost v Združenih državah Amerike. Je eden največjih donatorjev v ZDA, milijarde troši za kampanje, think-tanke, startupe in neprofitne organizacije, ki promovirajo njegovo agendo. Leta 2003 je zagotovil financiranje liberalnega 'think-tank' Centra za ameriški napredek (Center for Americah Progress) in zastavil milijarde dolarjev skupinam, kot so MoveOn.org, da bi preko njih leta 2004 nasprotoval ponovni izvolitvi republikanca Georgea W. Busha za predsednika ZDA. Pozneje je bil znan zagovornik predsedniških kampanj demokratičnega senatorja Baracka Obame, v prevolilni tekmi leta 2016 je sofinanciral kampanjo Hillary Clinton.

Priljubljena tarča desničarskih skupin

Prav politični aktivizem in nasprotovanje vladanju desničarskih in republikanskih predsednikov naj bi bila kriva, da je Soros postal priljubljena tarča desničarskih skupin tako v Vzhodni Evropi kot v ZDA. Madžarski premier Viktor Orban ga že pred leti označil za sovražnika madžarske države številka ena, češ da financira nezakonite migracije na Madžarsko in proti njemu vodi negativno medijsko kampanjo. Konec oktobra pa so v Sorosovem poštnem nabiralniku v okrožju Westchester v zvezni državi New York našli paket bombo. Njemu in še 13 glasnim kritikom trenutnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi jo poslal 56-letni Cesar Sayoc, nekdanji tekmovalec v wrestlingu in goreč privrženec republikanske stranke ter aktualnega ameriškega predsednika.

Čeprav v humanitarnem svetu velja za eno izmed radodarnejših osebnosti, je George Soros tudi zelo provokativna figura. Med njegova kontroverznejša stališča sodijo podpiranje spreminjanja ameriške »vojne proti drogam«, da bi se izognili trenutnemu obsegu kriminalizacije; napisal je več knjig o naraščajočem propadu finančnih trgov (nekateri opazovalci ga obtožujejo, da manipulira s trgi, da bi dosegel svoje cilje) in dejal, da so politike Združenih držav in Izraela povzročile vzpon globalnega antisemitizma. Januarja letos je sodeloval je tudi na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v Švici in pozval k strožjim predpisom za platformi Facebook in Google. "Trdijo, da samo širijo informacije," je dejal. "Toda dejstvo, da so skoraj monopolni distributerji, kar pomeni, da so v bistvu del javne službe in zato bi morali biti podvrženi strožjim predpisom, katerih namen bi bil ohranjanje konkurence, inovativnosti in poštenega ter odprtega splošnega dostopa."

Naj bo kontroverzen ali priljubljen, George Soros s svojimi neštetimi organizacijami, s pomočjo katerih oblikuje javno politiko in izvaja velike humanitarne projekte, z lastnim trudom in iznajdljivostjo ustvarjenim milijardnim finančnim imperijem in 14 knjigami, ki jih je napisal in segajo vse od vojne proti terorju pa do globalnega kapitalizma, vsekakor predstavlja vpliven globalni lik in si zato verjetno res zasluži naziv 'osebnost leta'.