V Združenem kraljestvu je ena od nedavnih raziskav med delavci v enotah intenzivne terapije pokazala, da so mnogi od njih med pandemijo razvili posttravmatsko stresno motnjo (PTSM). Podobno kot jo razvijejo vojaki na bojiščih. Več kot dve tretjini zdravstvenega osebja je med pandemijo doživelo izgorelost, več kot polovica pa jih redno dela nadure, pa ugotavljajo v britanskem sindikatu javnega sektorja Unison.

Zaradi izjemnih pritiskov je v tretjem četrtletju lani okoli 33.000 zaposlenih v zdravstvu zapustilo britanski javni zdravstveni sistem (NHS), kar je dvakrat več kot v istem obdobju 2019 – torej pred začetkom pandemije. Četrtina je kot glavni razlog navedla, da si želijo boljšega razmerja med službo in prostim časom.

"Do konca drugega vala sem bil že čisto iz sebe. Imel sem nočne more, panične napade. Začele so se mi porajati tudi samomorilne misli, spremembe razpoloženja. Moje zasebno življenje je razpadalo," je za AFP dejal zdravstveni tehnik Joan Pons Laplana, ki je v času pandemije doživel izgorelost.

Diagnosticirali so mu tudi posttravmatsko stresno motnjo, zaradi česar se je odločil dati odpoved in zaščititi svoje duševno zdravje.

Kako se izražata pandemska utrujenost in PTSM?

Gre za dva pomembna in aktualna problema delavcev v današnjem času, poudarja dr. Nataša Dernovšček Hafner s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Kot pravi, je pandemska utrujenost odgovor na dolgotrajno in nerazrešeno stisko posameznikov. Pojavi se ob zmanjšanem občutku nadzora nad lastnim življenjem in zmanjšani avtonomiji v že dve leti trajajoči pandemiji covida-19.

"Izraža se v obliki minimaliziranja tveganj, povezanih s covidom-19, nepripravljenosti za informiranje in neizvajanje samozaščitnih vedenj. Predvsem je posledica izolacije, številnih dnevno spreminjajočih se ukrepov in z njimi povezano negotovostjo ter posledica dejstva, da trenutno še ne vemo, kdaj in na kakšen način se bo pandemija zaključila. Vključuje občutja tesnobe, naveličanost in stalno zaskrbljenost. Pogosta so tudi nihanja v čustvovanju," je za Cekin.si pojasnila strokovnjakinja.

Za drugo težavo, ki je povezana s stresom pri delu, psihologinja raje uporablja izraz psihosocialna tveganja. Kot pravi, se jim ne moremo v celoti izogniti, a je pomembno, da jih pravočasno prepoznamo in skušamo preprečiti.

"Psihosocialna tveganja predvsem izhajajo iz slabe organizacije, načrtovanja in vodenja dela ter slabih socialnih okoliščin dela. Za delavca imajo lahko negativne psihične, fizične in socialne posledice, kot so stres, povezan z delom, izgorelost in druge težave v duševnem zdravju," pravi.

Pandemija je spremenila nekatere oblike dela, verjetno je v tem času največ ljudi delalo od doma v moderni zgodovini. Vse to pa je povezano z več doživljanja občutkov osamljenosti ter družbene in profesionalne izoliranosti. "Pojavijo se težave v razmejitvi poklicne in zasebne vloge pri posamezniku, kar posledično zmanjša regeneracijske učinke domačega okolja. Strokovnjaki opažajo novo obliko utrujenosti, t. i. zoom utrujenost, to je izčrpanost, nemir in tesnoba, ki nastane zaradi specifičnih tehnoloških značilnosti videokonferenc," nam je pojasnila dr. Dernovšček Hafner.

Kako ravnati, če pri zaposlenih zaznate znake teh težav?

Posledice psihosocialnih tveganj lahko obravnavamo na treh ravneh – na ravni posameznika, organizacije in širše družbe, pravi strokovnjakinja.

Na ravni posameznika se to kaže kot doživljanje stresa, povezanega z delom, težave s koncentracijo, poveča se število napak pri delu, slabo zdravje, morda zloraba psihoaktivnih snovi, težave doma, nezmožnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in podobno.

Na ravni organizacije se lahko pojavi zmanjšanje produktivnosti, več prezentizma in absentizma, odsotnost z dela je dolgotrajnejša kot sicer, fluktuacija, več poškodb pri delu, prezgodnje upokojevanje (npr. pri belih ovratnikih). Na ravni širše družbe govorimo o družbi tveganja.

"Pomembno je tako posameznike kot organizacije senzibilizirati za prepoznavo težav in o težavah spregovoriti. Vsak posameznik naj bo pri sebi in najožjih sodelavcih pozoren na psihološke simptome stresa pri delu," pravi psihologinja.

Ti znaki so naslednji: pojav razdražljivosti, nezadovoljstvo z delom, pomanjkanje energije in navdušenja, pretirana zaskrbljenost, občutek ujetosti, spremembe v vedenju posameznika ...

Kako lahko torej delodajalci ukrepajo, če zaznajo te (ali druge) znake pri zaposlenih?

Tako kot so raznovrstni znaki, so različni tudi načini pomoči, pravi strokovnjakinja. "Če je izvor stresa pretežno organizacijske narave, je treba obravnavati in spreminjati te dejavnike. Če je izvor stresa na ravni posameznika, si lahko delno pomagamo sami, tako da spremenimo neustrezne vedenjske vzorce in poskrbimo za samozaščitno vedenje. Če čutimo, da je stanje nevzdržno, je treba poiskati ustrezno strokovno pomoč. Obrnemo se lahko na osebnega zdravnika, psihologa ali psihiatra."

Tukaj pa je nekaj napotkov, kako lahko za boljše počutje zaposlenih poskrbijo delodajalci:

Odprta in dobra komunikacija: Delavci se vedno bolje počutijo v okoljih, kjer imajo možnost izraziti svoje potrebe, skrbi in težave. V pandemskem času je še toliko bolj pomembno, da imajo zaposleni možnost odprte in nedvoumne komunikacije. To velja tudi za naloge, ki se jih pričakuje od njih. Poskrbite, da bodo delavci imeli dovolj jasna navodila glede njihovih zadolžitev in rokov. Pretirane kritike in grožnje z izgubo službe lahko stanje le še poslabšajo, zato se o morebitnih težavah pri delu pravočasno, odkrito in brez obsojanja pogovorite, še preden postanejo neobvladljive.

Poskrbite za druženje: V času pandemije večina ljudi najbolj pogreša pristne stike z ljudmi zunaj domačega okolja, druženje s sodelavci ... Vse tisto, kar smo nekoč imeli za samoumevno in o čemer nismo preveč razmišljali. A druženje z drugimi ljudmi je izjemnega pomena, saj nam pomaga pri sproščanju in razbremenitvi. Zato tudi v trenutnih razmerah lahko delodajalci poskrbijo za boljše počutje zaposlenih tako, da omogočijo (seveda na varen način) druženja oziroma stike med sodelavci. Poiščite načine, da sodelavci med seboj ohranijo stike in sproščeno vzdušje. Organizirajte redne sestanke (virtualne ali v živo), na katerih se pogovarjajte o tem, s kakšnimi težavami se delavci soočajo zaradi spremenjenih razmer in kako jim lahko pomagate, da se bodo bolje spopadli z njimi.

Ponudite več fleksibilnosti: Številni zaposleni se soočajo z občutki tesnobe, kar je posledica negotovosti in strahu. Nekaterim delo od 9. do 17. predstavlja pomembno rutino, ki jih prizemlji v tem času. Spet drugim pa lahko že sam prihod v pisarno predstavlja stres, saj uporabljajo javni prevoz oziroma so izpostavljeni večjemu številu ljudi na poti na delovno mesto in z njega. Pogovorite se z zaposlenimi in jim omogočite, da so pri svojem delu bolj fleksibilni. Ponudite jim možnost hibridnega dela oziroma kombinacije dela v pisarni in od doma.

Protistresne dejavnosti: Dobri delodajalci vedo, da so delavci bolj odporni na stres, če skrbijo za svoje duševno in telesno zdravje. Ponudite zaposlenim dostop do dejavnosti, ki jim bodo pomagale, da se bodo bolje spopadali s stresom. To so lahko ure joge, telovadba, predavanja o čuječnosti in meditaciji ali pogovori s strokovnjaki na področju duševnega zdravja. Prav tako lahko sprejmete navodila, kako naj zaposleni ravnajo in na koga naj se obrnejo, če čutijo, da so pri delu pod prevelikim stresom.

Poudarjajte pomen skrbi zase in dobrega počutja: Stres pri delu, ki traja dlje časa, lahko povzroči številne zdravstvene težave ali poslabša obstoječe. Zato je pomembno, da se delodajalci tega zavedajo in zaposlene spodbujajo, naj skrbijo zase in za svoje dobro počutje tako na delovnem mestu kot v prostem času. Bodite pozorni na tiste, ki delajo preveč in so ves čas na voljo. To namreč lahko vodi v izgorelost. Pogovorite se z njimi in jim zagotovite dodatno pomoč pri delu.

Delodajalci imajo v času pandemije še večjo odgovornost, da zagotovijo delavcem prijazno delovno okolje, ki bo, kar se da, zmanjšalo stres, in omogočijo boljše razmerje med delom in prostim časom. V nasprotnem tvegajo, da bodo zaposleni kronično izčrpani, manj produktivni in nenazadnje zapustili podjetje.