Zadnje mesece se v srbskih medijih pojavlja vse več zgodb, v katerih se avtorji sprašujejo, kako ustaviti množične odhode nekaterih kadrov, ki so ključni za delovanje vsake države – tu so se še posebej osredotočili na zdravnike in drugo zdravstveno osebje. 

Srbski zavod za zaposlovanje je te dni potrdil, da tujci največ zanimanja kažejo prav za ta kader. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je iz Srbije šlo 254 medicinskih sester, ki so sicer imele zaposlitev. A odločile so se za odhod v Nemčijo. Pristojni sindikat je postregel s podatkom, da je leta 2015 državo zapustilo več kot 1000 zdravnikov in medicinskih tehnikov, leta 2016 pa okoli 1200 izkušenega zdravstvenega kadra. Največ jih je šlo iz Novega Sada, Valjeva, Vršca in Somborja, kar so na svoji koži čutili tudi tamkajšnji prebivalci. 

Srbska spričevala srednjih in visokih šol ter diplome zdravstvene smeri se najlažje nostrificirajo v Nemčiji in na Norveškem. Prav te dve državi sta priljubljena destinacija srbskih zdravstvenih delavcev. 

Tisti, ki se res usmerijo v odhod v določeno državo, se hitro naučijo tudi jezika, ki je potreben za delo s pacienti. Njihova pogodba je sklenjena v obliki stalne zaposlitve (za določen ali celo nedoločen čas), srbski mediji pa poročajo, da je povprečna mesečna plača zaposlenega srbskega državljana v zdravstveni negi od 2000 do 4500 evrov. 

V Združenju medicinskih sester in zaposlenih v zdravstvu pravijo, da v Srbiji delajo za drobiž, nadur ne dobijo plačanih, prav tako ne delovnih benefikacij. 

39-letna Tatjana Zorić, ki je iz Novega Sada šla na jug Nemčije na območje Schwarzwalda, je za srbske medije dejala, da je v Srbiji delala na radiološkem oddelku, njena največja mesečna plača, kar jih je kdaj dobila pa je znašala 36.000 dinarjev (okoli 300 evrov). Ko se je ločila in je ostala sama z otroki, je imela dva načrta: če ostane v Srbiji, bo potrebovala dve službi, saj z eno z otroki ne morejo preživeti. To pomeni, da otrok sploh ne bo več videla in potrebovala bo nekoga, ki bo skrbel za njih. Druga opcija pa je bila, da gre v tujino. To je tudi storila in pravi, da je zadovoljna. Agenciji, ki ji je pomagala pri iskanju delodajalca, je plačala enkratni znesek v višini 2000 evrov, v roku 18 mesecev pa se je naučila tudi jezika. Dela kot medicinska sestra, z delodajalcem pa je podpisala pogodbo o stalni zaposlitvi. 

Bežijo tudi vzgojitelji

Koliko vzgojiteljev je šlo iz Srbije, ni podatka, se pa njihovi odhodi (še) ne odražajo na trgu delovne sile. Srbska spletna stran Blic navaja, da je le s pomočjo ene zaposlitvene agencije (v Srbiji je registriranih 102 agenciji) letos v tujino šlo že 27 vzgojiteljev. 

Jovanka Agić, ki je direktorica ene izmed zaposlitvenih agencij, je srbskim novinarjem dejala, da se zadnje čase delodajalci na Bližnjem vzhodu zanimajo za srbske vzgojitelje. Nudijo jim plače v višini 1200 evrov, kar je petkrat več, kot pa bi dobili v Novem Sadu. Želijo jih tudi v Kanadi in v skandinavskih državah. Številni vzgojitelji se odločajo tudi za nekaj mesečno delo, in sicer so varuhi otrok v eni družini. Tako zaslužijo več denarja, kot pa bi ga celo leto, če bi delali v srbskih vrtcih. 

54-letna Milena je nekaj let pred pokojem dala odpoved v vrtcu in šla v Nemčijo. Tam čuva otroke ene srbske družine. Plačano ima nastanitev in hrano, dodatno pa vsak mesec dobi še 600 evrov. Brez tega denarja njen sin ne bi mogel študirati, pravi, varčuje pa tudi denar za svojo pokojnino. 

Vozniki

Srbski vozniki pa množično romajo v Kanado. V eni turi gre tudi 50 oseb. V tej državi zaslužijo tudi po 2500 evrov na mesec. Srbski novinarji poročajo, da je novosadsko podjetje za mestni prevoz v dveh letih tako ostalo brez 90 izkušenih voznikov. 

Posledice 

Srbski raziskovalci opozarjajo, da je država od devetdesetih let do sedaj ostala brez okoli 12 milijard evrov, ki so jih vložili v šolanje ljudi, ki so nato šli v tujino. Podatki kažejo, da je v zadnjih 20 letih iz Srbije zbežalo najmanj 50.000 visoko izobraženega kadra, skupno število srbskih ekonomskih migrantov pa v tem času znaša okoli pol milijona oseb. 

Strokovnjaki zato opozarjajo, da se bo Srbija že čez 10 let spopadla z veliko težavo, saj ji bo zmanjkalo strokovnega kadra. Nekaterih profilov že zdaj kronično primanjkuje, čeprav statistika kaže, da se je v Srbiji šolalo dovolj ljudi. 

Tudi v Srbiji, tako kot v Sloveniji, imajo težave s kroničnim pomanjkanjem varilcev in varilcev s posebnimi poklicnimi kvalifikacijami.

V tujini si vedno tujec

Je pa treba opozoriti, da se nekateri v tujino zelo razočarajo, saj ne zaslužijo toliko denarja, kot so mislili, da ga bodo. Velikokrat je opaziti tudi to, da tuji delavci niso plačani toliko kot domači. Plačilo je odvisno tudi od tega, ali je pri zaposlitvi posredovala agencija ali pa je delavec zaposlitev našel sam.

Tako smo pred kratkim poročali o primeru hrvaškega delavca, ki se je po štirih mesecih dela v Nemčiji vrnil domov. Zakaj, si lahko preberete v spodaj dodanem članku.