Predstavniki različnih generacij se o plačah različno pogovarjajo. Če vprašate pripadnika "baby boom" generacije (rojeni med letoma 1946 in 1965), kakšen je njegov osebni dohodek, vas bo najverjetneje ne le grdo pogledal, temveč tudi okaral. Če pa isto vprašanje postavite predstavniku mlajše generacije, vas bo z odgovorom najverjetneje zelo presenetil.

Raziskava, ki so jo pred časom opravili na spletni strani Bankrate, je pokazala, da so osebe, stare med 18. in 36. letom starosti, veliko bolj sproščene, ko je govora o osebnih dohodkih. O plačah se pogovarjajo z družinskimi člani, prijatelji in tudi sodelavci. 

30 odstotkov vprašanih milenijcev je odgovorilo, da se s sodelavci o plačilu pogovarja sproščeno. Tako je odgovorilo le osem odstotkov tistih, ki so stari med 53 in 71 let. Še več milenijcev pa se o osebnem dohodku pogovarja s prijatelji in družinskimi člani. 

Zakaj je temu tako? Da ne bo pomote: raziskovalci so orisali neke splošne značilnosti generacije milenijcev, kar ne pomeni, da druge generacije nimajo enakih ali podobnih stališč.

1. Gre za generacijo, ki ceni poštenost in enakopravnost

Ko govorimo o poštenosti in enakopravnosti na delovnem mestu – mlajši velikokrat glasno povedo, da se jim ne zdi pošteno, da delodajalec dela razlike med delavci in posledično tudi pri plačni politiki (spol, rasa, vera, starševstvo ...). 

2. Transparentnost se jim zdi zelo pomembna

Milenijci imajo na delovnih mestih radi odprte karte. Da je jasno, kaj delodajalec od njih zahteva in koliko bo za opravljeno nalogo plačan. 

3. Želijo sodelovanja, ne tekmovanja

Tisti, ki v sodelavcih vidijo le tekmece, bodo vztrajno prikrivali višino plače in vseh dodatkov, ki jih dobijo za dodatne projekte. 

4. V osnovi niso sebični

Čeprav se starejši večinoma trudijo pokazati, da gre za zelo sebično generacijo, pa so raziskovalci zaznali, da so milenijci zelo odprti. Razmišljajo o družbi in svetu, prihodnosti ter o lastni odgovornosti do vsega naštetega. Starejše generacije so ponavadi bolj osredotočene le na sedanjost in lastne užitke ter ne razmišljajo o posledicah lastnega načina življenja. 

Prav zato so raziskovalci zaznali, da milenijci na delovnih mestih velikokrat pazijo na sodelavce, jim pomagajo in se tudi odprto pogovarjajo o plačah. 

5. Ukvarjajo se z enakimi finančnimi težavami

Če je cela generacija potisnjena v prekarno delo, atipične oblike dela ... Če se soočajo s plačilno nedisciplino delodajalcev, stanovanjsko problematiko ... Če je jasno, da za njih pokojnin ne bo ..., potem so pripadniki te generacije veliko bolj povezani. Čeprav bi nekdo pomislil, da bi morala biti prav zaradi vsega naštetega tekma med njimi veliko bolj ostra. 

Vse kaže, da se pripadniki omenjene generacije tudi zato veliko lažje medsebojno povezujejo in si skušajo pomagati oz. olajšati življenje. 

6. Pogovori o plačah so postali nekaj normalnega

Če pred leti nikakor nisi mogel ugotoviti, koliko mesečnega zaslužka lahko pričakuješ na nekem delovnem mestu, je sedaj to nekaj običajnega. Obstajajo smernice, katere vam lahko pomagajo ovrednotiti lastno delo. Tako boste takoj zaznali, če vas nadrejeni želi v bistvu opehariti.