Predstavniki gospodarskih organizacij so kot člani Sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje uvodoma izpostavili, da so trditve, da so delovna mesta glavni vir okužb, neutemeljene. Zatrdili so, da so podjetja poskrbela tako za varno delovno okolje in zaščito zaposlenih kot tudi za njihovo varno preživljanje odmorov. Zato so zavrnili analizo, ki je temeljila na telefonskih anketah, v katerih so okužene spraševali, kje mislijo, da so se okužili. Tak pristop dojemajo kot nestrokoven in tudi škodljiv, saj ustvarja povsem zgrešeno sliko dejanskih tveganj.
Gospodarske organizacije so predstavile svoje analize in podatke, predvsem pa so poudarile, da je v njihovih delovnih okoljih zelo malo okuženih oseb, pa še pri teh gre večinoma za okužbe izven delovnega okolja.
Tako je denimo Trgovinska zbornica Slovenije predstavila podatek, da so bili v podjetjih, ki obratujejo (živilske prodajalne, naftni distributerji, trgovine z medicinskimi pripomočki, zadruge z omejeno odgovornostjo, kmetijske prodajalne in drogeristi) v obdobju med 4. in 18. novembrom zaposleni v 1,9 odstotka primerov odsotni zaradi aktivnih okužb v prodajalnah, v 2,76 odstotka zaradi višje sile (varstvo otrok, šolanje na domu, nezmožnost javnega prevoza) in v 4,7 odstotka zaradi karantene.

Obrtna zbornica Slovenije je ob tem, da ima približno 70 odstotkov njenih članic prepoved obratovanja, med preostalimi podjetji izvedla anketo z vzorcem 1.660 članov. Analiza je pokazala, da je imelo stik z okužbo manj kot pol odstotka vprašanih, medtem ko je odsotnost zaposlenih zaradi drugih razlogov znašala približno en odstotek. Anketa Gospodarske zbornice Slovenije na vzorcu prek 130 podjetij pa je pokazala, da je v celotnem obdobju od prvega marca do 18. novembra bilo z dela 3,5 odstotka zaposlenih odsotnega neposredno zaradi okužbe z virusom SARS-CoV-19, medtem ko so bili 3 odstotki odsotni zaradi varstva otrok in 4 odstotki zaradi karantene ali drugega razloga.
Ti podatki gospodarskih organizacij kažejo, da delovna mesta niso glavni vir okužb, temveč je na tem področju zagotovljena visoka varnost pred okužbo. Gospodarstvo zato poziva vlado, da dovoli poslovanje podjetij, sicer pod zelo strogimi pogoji in ob nadzoru njihovega spoštovanja.
Dodaten argument za odpiranje delovanja nekaterih dejavnosti je izpostavila Obrtna zbornica Slovenije, ki ugotavlja, da se je zaradi prepovedi opravljanja nekaterih storitev precej povečalo delo na črno, ki poteka v povsem nenadzorovanih in zato nevarnejših okoljih. Zbornica zato predlaga drugačen pristop k spopadu z epidemijo, saj številke kažejo, da sedanja strategija ne deluje. Predlagajo takojšnje odprtje frizerskih in kozmetičnih salonov, kemičnih čistilnic, trgovin, avtopralnic, cvetličarn in vrtnarij.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV