Leto pandemije je zaznamoval precejšen upad celotne zgodnje podjetniške aktivnosti. Ta je leta 2019 znašal 7,8 odstotka, lani pa že šest odstotkov. Pri tem na Inštitutu za podjetništvo in management malih podjetij na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti poudarjajo, da upad zaznavajo tudi v drugih evropskih državah, medtem ko je na globalni ravni celotna zgodnja podjetniška aktivnost narasla.

"Primerjava Slovenije z evropskimi državami pokaže, da smo v evropskem merilu šele na 14. mestu med 18 državami. V povprečju je indeks TEA v evropskih državah znašal 8,1 odstotka," poročajo. 

Raziskava obenem ugotavlja, da je pandemija privedla tudi do novih priložnosti, ki jih želijo uveljaviti posamezniki. 

"V Sloveniji je takšnih zgodnjih podjetnikov 32,3 odstotka, kar je toliko kot v povprečju v evropskih državah. Na splošno tudi več ljudi pozna nekoga, ki je ustanovil podjetje, kot koga, ki je prenehal poslovati, vendar je raven slednjih še vedno presenetljivo visoka v številnih gospodarstvih, še zlasti zunaj Evrope in Severne Amerike. Tako je na primer v Panami in Kolumbiji verjetneje, da posameznik pozna nekoga, ki je zaradi pandemije ustanovil podjetje, kot pa nekoga, ki je zaradi pandemije prenehal poslovati. To je na primer v nasprotju z Italijo, kjer je skoraj petkrat večja verjetnost, da posameznik pozna nekoga, ki je prenehal poslovati zaradi pandemije, kot pa nekoga, ki je podjetje ustanovil. Podobno velja za Slovenijo," so zapisali na omenjenem inštitutu.

Vodja slovenskega dela raziskave Miroslav Rebernik pravi, da je tudi v Sloveniji ta razlika izrazita. Le 6,4 odstotka ljudi v povprečju pozna nekoga, ki je ustanovil podjetje, a več kot četrtina (25,4 odstotka) nekoga, ki je zaradi pandemije prenehal poslovati.

Naj poudarimo, da so bili podatki pridobljeni v maju in juniju preteklega leta, ob koncu prvega vala epidemije, ko se je obetalo izboljšanje epidemiološke situacije ali pa posamezne države še niti niso bile močno prizadete.