Na spletni strani theguardian.com znova poročajo o pogojih dela v skladiščih velikana Amazon, ki je v rokah bogataša Jeffa Bezosa.

Prva je svojo zgodbo predstavila Rina Cummings, ki vsak teden v skladišču opravi tri 12-urne izmene. Njena naloga je, da sortira in poskenira 1800 paketov ... Na uro. To je 30 pošiljk na minuto. Gre za pakete različne velikosti in teže. 

Omenjena spletna stran poroča, da so prav Rina in njeni sodelavci te božične praznike pomagali, da je Amazon dosegel prodajni rekord. V zadnjem četrtletju lanskega leta je namreč podjetje povečalo dobiček za osem odstotkov na tri milijarde evrov, prihodki pa so v primerjavi z zadnjim predlanskim četrtletjem narasli za 21 odstotkov na 80 milijard evrov. Bezos naj bi v žep pospravil skoraj 11,6 milijard evrov. 

V podjetju bi morali biti zaradi odličnih rezultatov srečni in zadovoljni. A niso vsi, poroča Guardian. Že lanskega novembra so delavci, med njimi tudi Cummingsova, vodstvo pozvali, naj izboljša pogoje dela v skladiščih. V peticiji so zahtevali, da se dva 15 minutna odmora združita v enega 30-minutnega. Opozorili so namreč, da gre za ogromne skladiščne površine in da skoraj cel 15-minutni odmor porabijo za pešačenje do sobe, kjer se lahko spočijejo. Vodstvo so prav tako pozvali, naj organizira redne avtobusne prevoze, ki bi zaposlene vozili do skladišč. Dodali so, da je število poškodb na delovnem mestu še vedno visoko nad povprečjem - kar trikrat nad državnim povprečjem. Cummingsova je novinarjem dejala, da je edini ukrep, ki ga je uvedel delodajalec, ta, da so po skladišču postavili monitorje, na katerem je zapisano, da je varnost pri delu najvišja prioriteta podjetja. Zatrjuje, da sprememb na bolje ni, da je število poškodb še vedno visoko. Prav tako je veliko odpuščanj, pravi in dodaja, da zaposlene odpuščajo zaradi česar koli, kar vodstvu ni všeč. Sama ima tudi določene zdravstvene težave, njen terapevt pa je delodajalca opozoril, naj določene naloge prilagodijo tako, da jih lahko opravlja. To se ni zgodilo. 

Spregovoril je tudi Raymond Velez, ki je pri Amazonu delal od oktobra 2018 do novembra 2019. Njegova naloga je bila pakiranje izdelkov, in sicer 700 izdelkov na uro. Poudaril je, da so v podjetju redno odpuščali tiste, ki teh ciljev niso dosegli. Dejal je tudi, da je nekajkrat poiskal zdravniško pomoč, ki jo nudijo znotraj podjetja, saj se ni počutil dobro, a so mu vsakič le dali tableto in ga poslali nazaj na delovno mesto. 

Juan Espinoza je za Guardian dejal, da je sam dal odpoved, saj je človek in ne robot. Njegova naloga je bila, da prevzema pakete. 400 enot v eni uri. 

Ilya Geller je razložila, da so delavci ves čas pod pritiski, saj jih nadzorujejo računalniki in tako preverjajo, ali dosegajo cilje. "Ne nadzoruje te nadrejeni, temveč algoritem," pravi in dodaja, da se bojuješ s sekundami ter algoritmi, ki ne delujejo človeško. Torej se ne odziva na nepredvidljive situacije, ves čas računa, da je delavcev v polnem pogonu, v najvišje možni prestavi. Torej je človeški faktor izključen. Takoj, ko algoritem zazna počasnejšo frekvenco dela, ki po njegovih izračunih ne bo dosegla zastavljenega cilja, to sporoči nadrejenim. Sledi odpoved. Spomnimo tudi na obtožbe, da si zaposleni ne upajo na stranišče ter za to, da bi izpolnili naročeno kvoto, malo potrebo opravljajo kar v plastenke, in sicer na delovnem mestu. 

Novinarji Guardiana so prosili podjetje Amazon za odziv na te navedbe. Iz njihove službe za odnose za javnostjo so sporoči, da imajo v Amazonu, tako kot v večini podjetij, pričakovanja o delovni uspešnosti vsakega zaposlenega. Nato merijo njihovo dejansko uspešnost glede na pričakovano. Tistim, ki ne dosegajo pričakovane uspešnosti, ponudijo izobraževanje. 

Jimpat Lacewell je v skladišču delal le tri dni, saj je ocenil, da v takih pogojih ne želi delati. Le za vstop na delovno mesto je potreboval 20 minut, saj naj bi moral vsak zaposleni čez varnostne preglede. Tudi ko je končal z delom, se je postopek ponovil. Ta čas se seveda ni štel v delovni čas. "Prepričan sem, da gospod Bezos ne bi zmogel opraviti ene izmene," je dodal. 

Novinarji Guardiana so se pogovarjali s številnimi drugimi zaposlenimi, ki pa se niso upali izpostavljati z imenom, saj jih je strah izgube službe. Jih pa je strah tudi za njihovo varnost, saj ocenjujejo, da delodajalec za to ne skrbi tako, kot bi moral. Številni delajo bolni, na delo se po delovnih poškodbah vračajo prehitro, saj tako zahtevajo nadrejeni, nimajo primerne delovne opreme in podobno.