Oba polno zaposlena in s službami v Ljubljani sva si partnerjem ob dveh majhnih otrocih morala res dobro organizirati čas, da sva zmogla pravočasno pobrati sinova iz vrtca, da sva opravila nujne obveznosti, da sva vse uredila. Na srečo sta nama velikokrat pomagala njegova starša. Če ju ne bi bilo, bi nama težko uspelo.

In šele po rojstvu tretjega otroka sem se zavestno odločila umiriti. Prepustila sem odgovornejše delovno mesto in začela delati za polovični delovni čas. Na srečo sem si lahko privoščila, saj je partner takrat že dovolj zaslužil. Danes večinoma delam od doma in sem veliko več na razpolago trem majhnim otrokom. Lažje poskrbim za potrebno, opravim določena gospodinjska opravila kar vmes med službo in – kar je najbolje – lahko si sama razporejam delovni čas.

Vseeno najini otroci čez teden v resnici preživijo več časa v vrtcu, v šoli in na zunajšolskih dejavnostih kot z nama. Tako je praviloma tudi drugje, kjer so starši polno zaposleni, imajo po možnosti dolgo vožnjo v službo in nazaj ter morajo velikokrat delati še doma, saj jim je v službi zmanjkalo časa za naložene naloge ali imajo stranke, zaradi katerih morajo biti dosegljivi tudi po recimo 18. uri. Obenem imajo še po prihodu iz službe 100 stvari za postoriti in se v resnici otrokom posvečajo samo na pol.

Pred 20 leti sta Stewart D. Friedman in Jeff Greenhaus, takratna profesorja na univerzi Drexel, preverjala usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. V raziskavi je sodelovalo približno 900 zaposlenih iz različnih branž. Čeprav je bilo pred dvema desetletjema in se je vmes marsikaj spremenilo, nekatera dejstva ostajajo. Neizpodbitno dejstvo je recimo, da naše službe, kariere, poklici (čedalje bolj) vplivajo na naše zasebno, družinsko življenje.

Na naše otroke, ki zagotovo občutijo, če je na primer mamica zaposlena za poln ali za skrajšan delovni čas, če mora biti očka dosegljiv 24 ur na dan, če mora mamica večkrat dokončati delo doma ... Če je služba zelo odgovorna, naporna, stresna, saj so lahko takrat starši tudi doma izredno obremenjeni. Otroke zaznamuje, če se starši odpravijo zjutraj od doma, ko še spijo, in se vrnejo pozno zvečer, ko že spijo. Nanje, na njihov razvoj in duševno zdravje vpliva količina kakovostnega časa, ki ga preživijo s starši.

Predvsem pa je pomemben odnos staršev do službe. Po mojem mnenju in po pogovorih z znanci starši bi večina raje kot prvo izbrala družinsko življenje in bi službo postavila na stran vsaj zdaj, ko so otroci majhni. Če bi lahko. A treba je plačati položnice in vzdrževati družino. Torej je treba hoditi v službo, kjer je treba biti v današnjih časih sposoben, aktiven, pripravljen storiti veliko in še več. A vendarle – skušajte službo pustiti v službi in biti doma 100-odstotno z družino. Če bo otrok čutil, da mu stojite ob strani, bo tudi bolje živel in bo lepše vzgojen. Bolj bo zadovoljen.

Jaz sem za zdaj postavila službo na stran. Hvaležna sem, ker si lahko privoščim, saj moj partner dovolj zasluži. Dogovorila sem se za delo od doma; sama lahko razporedim delovni čas, čeprav se moram vseeno držati rokov. Lahko pa na primer brez obvestila (in odobritve) šefu k zdravniku peljem otroka, ki je zbolel čez noč, si čez teden vzamem prost dan, gremo z otroki kar čez teden v živalski vrt.

Stewart D. Friedman je za Harvard Business Review zapisal ugotovitve raziskave, da se pri otrocih pogosteje pojavijo vedenjske težave, če so njihovi očetje zelo vpeti v kariere, če so pod stresom in če delajo po cele dneve. Po njegovih navedbah je bilo nasprotno opaziti manj problemov pri otrocih, katerih očetje so bili zadovoljni s kariero, pa čeprav so v službi prav tako preživeli precej časa.

Za otroke je tudi bolje, če lahko njihove mame v službi samostojno sprejemajo odločitve, če imajo dovolj avtonomije, če uživajo določeno stopnjo avtoritete. Celotna družina pridobi, če mame lahko same odločajo o delovnih nalogah in o razporejanju delovnega časa. Torej, če so vsaj do neke mere same svoj šef. Obenem so opazili pozitivne učinke na otroke pri materah, ki so si lahko privoščile tudi čas zase, za sproščanje in nego ter ne samo za gospodinjska opravila.

Raziskava je torej pokazala, da ni pomembno samo, koliko časa mama preživi v službi in koliko doma, temveč občutno šteje tudi, kaj počne doma in kaj v službi. Znano je, a je vredno ponoviti – če bo zadovoljna mamica poskrbela zase, bo lažje poskrbela tudi za svoje otroke. Verjetno lahko zapisano prenesemo tudi na očke – če bodo zadovoljni v službi, bodo zadovoljstvo prinašali tudi domov in ga prenašali na otroke.

Služb je več, življenje je eno samo

Dobro si organizirajte čas. Poskrbite zase. Poiščite službo, v katero boste radi hodili, najdite delovno okolje, kjer se boste dobro počutili. Namreč, skrb za vaše dobro počutje bi morala biti tudi na strani delodajalca. Šefi bi se morali zavedati, da lahko le zadovoljni zaposleni dobro delajo. Če se ne, je bolje iti dalje. Mogoče recimo poiščite službo v podjetju s certifikatom Družini prijazno podjetje, kjer imajo vrsto ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Čedalje več jih je tudi v Sloveniji.

In naj se ponovim: služb je več, življenje pa je eno samo. V službi ste nadomestljivi, v družini niste. Ste edina mamica in edini očka, ki ga imajo vaši otroci. Druge in drugega ni. Zdaj pa verjetno res ni več dileme – kaj je najpomembnejše, kajne?

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!