Razmere v šolstvu so že nekaj časa komaj vzdržne. »Število ur nadomeščanj odsotnih sodelavk in sodelavcev se kopiči preko vsake dopustne meje, povečuje se število dežurstev, zmeraj več je dodatnih nalog pri izvajanju ukrepov, ki jih oblast nedomišljeno in brez jasne strategije hitro spreminja,« so zapisali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Za dodatne obremenitve pa šole nimajo zagotovljenega plačila.

Od vlade zato zahtevajo, da z zaposlenimi sklene takojšnji pisni dogovor o ovrednotenju in plačilu dodatnih delovnih obremenitev ter povečanih tveganj za zdravje v času epidemije covida-19. V nasprotnem grozijo s stavko.

Preobremenjenost je posledica trenutnih razmer zaradi covida-19 (karantene, bolniške), a vse bolj tudi upokojevanja, ki mu novo zaposlovanje ne sledi tako hitro. Neredko pa se dogaja tudi, da učitelji po več desetletjih zapuščajo poklic. »Učiteljski poklic bi lahko kmalu postal deficitaren,« pravi naša sogovornica, ki je zaposlena na eni od ljubljanskih osnovnih šol. Pri svojih 50. letih namreč tudi sama načrtuje, da bo še z letošnjim šolskim letom zaključila svojo kariero v izobraževanju in se podala v podjetniške vode.

Lani skoraj 18.000 prostih delovnih mest – več kot leta pred tem

Na dan, 31. 1., je bilo na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje (ZRSZ) objavljeno 119 delovnih mest na področju izobraževanja oziroma pedagoškega dela. Lani so delodajalci na področju dejavnosti izobraževanja sporočili skoraj 18 tisoč prostih delovnih mest, kar je največ v zadnjih letih.

»V lanskem letu je bilo največje povpraševanje po predmetnih učiteljih v osnovni šoli, vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok in po učiteljih razrednega pouka,« pravijo na ZRSZ. Največ prostih delovnih mest v izobraževalnem sektorju je bilo na območju Ljubljane (4679) in Maribora (1482).

Po drugi strani pa je bilo konec lanskega leta v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 861 oseb, ki so pred nastankom brezposelnosti opravljale pedagoški poklic. »Največ je bilo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok ter predmetnih učiteljev v osnovni šoli,« pravijo na ZRSZ.

'Prihajamo do preobrata'

Na ministrstvu spremljajo stanje in trende na področju ponudbe in povpraševanja po učiteljicah in učiteljih, pri čemer izhajajo iz podatkov SURS, MIZŠ, pa tudi podatkov ZRSZ o objavah prostih delovnih mest, o registriranih brezposelnih osebah in napovedih poklicnega barometra.

»Zaradi majhne fluktuacije, specifične starostne strukture slovenskih učiteljic in učiteljev, upada generacij šolajočih, so bile potrebe po pedagoškem kadru v vzgoji in izobraževanju dolga leta zelo majhne. Vendar pa prihajamo do preobrata, ko se bo predvsem zaradi povečanega upokojevanja učiteljske populacije in številčnejših generacij šolajočih se, povečalo povpraševanje,« pravijo na ministrstvu.

V Svizu opozarjajo, da je povprečna starost slovenskega učiteljstva med višjimi Evropi. Vendar so po podatkih Eurostata iz leta 2017 slovenski učitelji in učiteljice po starosti blizu EU povprečja. Slovenija pa ima med evropskimi državami enega največjih deležev žensk v tem poklicu – kar 83 odstotkov učiteljskega kadra so ženske.

Podatki ministrstva o starostni strukturi kažejo, da se bo v naslednjih desetih letih v osnovnih in srednjih šolah upokojevalo največ učiteljic in učiteljev razrednega pouka in v podaljšanem bivanju, slovenščine, matematike, športne vzgoje, angleščine, zgodovine, fizike, geografije, naravoslovja, biologije, tehnike in tehnologije, likovne umetnosti, kemije in gospodinjstva. »Tudi podatki objav prostih delovnih mest za obdobje zadnjih petih let kažejo podobno sliko,« pravijo na ministrstvu.

»Na ravni države v tem trenutku potrebe izrazito presegajo ponudbo predvsem na področju posebnih potreb. Tudi dosedanje napovedi poklicnega barometra so za področje vzgoje in izobraževanja za vsa leta (2019, 2020 in 2021), za katera so bile izvedene napovedi, kazale primanjkljaj na področju vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami,« so še sporočili z ministrstva.

Pri napovedi za leto 2022 pa se je zgodil preobrat. Poklicni barometer je namreč za leto 2022 napovedal primanjkljaj praktično vseh strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju na vseh področjih. V vrtcih, osnovnih in srednjih šolah po vseh državi. »Izjemi sta območni enoti Maribor in Nova Gorica, kjer za leto 2022 še napovedujejo ravnovesje na področju kadra v vzgoji in izobraževanju,« pravijo na ministrstvu.

Kako bo država reševala kadrovske stiske?

Na ministrstvu pravijo, da se zavedajo problematike pomanjkanja kadrov na področju izobraževanja. »V zvezi s pomanjkanjem učiteljev na področju naravoslovja in tehnike načrtujemo v letošnjem letu objavo razpisa za študijsko leto 2022/23 za dodelitev štipendij za pedagoške študijske programe tistih naravoslovno tehniških smeri, ki jih v šolstvu najbolj primanjkuje. Decembra 2021 je bil objavljen tudi Javni razpis študijskih pomoči za leto 2021/22 za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev,« pravijo.

Sicer pa je v tej dejavnosti na trgu dela običajno nihanje, ki je povezano s trajanjem šolskega leta in z zaposlovanjem za določen čas. Povpraševanje delodajalcev po učiteljskem kadru je najvišje od junija do avgusta. »V mesecih pred pričetkom šolskega leta je tako pričakovano največ zaposlitvenih priložnosti za delo v izobraževanju. Največje število novih prijav brezposelnih s poklicnega področja izobraževanje pri Zavodu prav tako beležimo poleti, in sicer v mesecu juliju, predvsem zaradi izteka pogodb o zaposlitvi za določen čas,« pravijo na zavodu.

Večina se sicer ob odjavi z Zavoda zaradi zaposlitve znova zaposli pri delodajalcih iz dejavnosti Izobraževanje. A kot opažajo na ZRSZ pa to ne velja za vse. Nekateri namreč najdejo zaposlitev tudi pri delodajalcih iz drugih dejavnosti.