Pomemben razlog za pomanjkanje delovne sile so demografske spremembe, je uvodoma povedala namestnica direktorice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer. Kot je pojasnila, se je število potencialnih delavcev med 15. in 29. letom zmanjšalo za skoraj 100.000, število starejših od 60 let, ki so praviloma delovno neaktivni, pa se povečuje.

Direktor skupine Kariera z nekaj manj kot 3000 zaposlenimi agencijskimi delavci, Žiga Bitenc, je opozoril, da letos opažajo rekordno pomanjkanje delovne sile, in dodal, da se po deficitarnosti nekaterih poklicev države EU razlikujemo. Tako denimo v Sloveniji manjka natakarjev, za kar da smo nekoliko krivi tudi sami.

Tudi ponudba del za dijake in študente je velika ter je že dosegla raven iz predkoronskega leta 2019, je potrdila vodja razvoja kadrov pri e-Študentskem Servisu, Katarina Bremec Slanič. Za nekatera dela, denimo na področju administracije, dobijo po njenih besedah kandidate nekaj urah, kandidate za področja tehničnih ved in naravoslovja pa lahko iščejo tudi mesec ali več.

Kje je oz. še bo največji primanjkljaj delovne sile?

Kot ugotavlja Zavod RS za zaposlovanje, bo v prihodnjem letu v Sloveniji deficitarnih 108 poklicev, kar je največ doslej, med drugim v gradbeništvu, elektrotehniki, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, logistiki ub varnosti. 51 poklicev bo v ravnovesju, v 18 pa bo presežek delavcev, med njimi bodo arhitekti, fotografi, glasbeniki, sociologi, novinarji in prodajniki, je naštela direktorica ljubljanske območne službe zavoda Barbara Vrtačnik.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS sicer vsako leto januarja razpiše štipendije za deficitarne poklice, določene glede na stanje na trgu dela in zanimanje za vpis v posamezne izobraževalne programe, je povedala Maja Gašparovič, ki tam vodi oddelek za štipendije in programe Ad futura. Po njenih besedah vsako leto podelijo okoli tisoč teh štipendij, ki znašajo 100 evrov mesečno, prošenj pa je do 1400 letno.

Kako reševati težave?

Za premostitev pomanjkanja kadrov bodo potrebne številne spremembe, so se strinjali sogovorniki. Kajzerjeva je ocenila, da bo treba začeti razmišljati o vzpostavitvi boljših razmer za mlade, tako da bodo lahko hitro dobili zaposlitev, da ne bodo imeli stanovanjskega problema v velikih mestih in da se bodo manj odločali za odhod v tujino.

"Določene stvari bo treba spremeniti tudi v glavah delodajalcev," je nadaljevala Vrtačnikova. Poleg ustreznega dohodka je izpostavila željo mladih po bolj fleksibilnem delovnem času, delu od doma, tudi v večernih urah, možnosti izobraževanja v okviru delovnega procesa, skrbi za zdravje na delovnem mestu ipd.

Bremec Slaničeva je dejala, da je dijakom in študentom, ki iščejo delo, zagotovo pomembna urna postavka, a tudi prilagodljivost njihovim študijskim obveznostim. Če študent išče delo tudi za čas po izobraževanju, pa plačilo ni tako ključno, je poudarila.

Kaj pa tuji delavci?

Rešitev za pomanjkanje kadrov so tudi tuji delavci, ki zdaj večinoma prihajajo z Balkanskega polotoka. A slovenska politika ekonomskih migracij je zelo toga, je bil kritičen Bitenc. Kot je posvaril, bomo morali kot družba sprejeti delavce iz Azije in Afrike, poskrbeti pa bo treba tudi za konzularna predstavništva. Če denimo ni predstavništva v Manili, ne moremo pripeljati delavcev s Filipinov, je ponazoril.

Težava minimalne plače

Prav tako bo treba po njegovem mnenju poskrbeti za ustreznejše razmerje med minimalno in povprečno plačo, saj da je zdaj preveč plač blizu minimalne plače. S hitro rastjo minimalne plače načrtno ustvarjamo deficitarne poklice, se boji, zato bi bil bolj naklonjen panožnim minimalnim plačam, ki jih pozna Avstrija.

Govor je bil tudi o nujnosti sprememb v izobraževalnem sistemu, pa o pomenu vseživljenjskega učenja v smislu prilagajanja hitrim spremembam v družbi. Ena od rešitev so lahko kadrovske štipendije, s katerimi delodajalec "delavca" spremlja v izobraževalnem procesu in ga lahko na koncu zaposli, je menila Gašparovičeva.