Že lani smo se na Cekin.si dotaknili problematike gostinskega kadra v turizmu. Bilo je hudo. Tako hudo, da so jemali v službo vse, ki želijo delati ... ne glede na njihove izkušnje ali poklicno usmeritev. 

Podobne težave oz. morda še hujše so imeli na Hrvaškem. Sezono so nekako zaključili, a tisti, ki so lani letovali v tej državi, so velikokrat v lokalih, restavracijah, hotelih ... videvali vedno iste obraze, ki so delali od jutra do mraka. 

Zavedati se moramo, da je problematika pomanjkanja gostinskega kadra v turizmu trajnega značaja. Tudi v slovenskem turizmu. Turistično-gostinska zbornica Slovenije in Obrtno podjetniška zbornica Slovenije sta zato zelo zaskrbljeni, saj sezona trka na vrata. Njihove skrbi deli tudi ministrstvo za gospodarstvo. Skupaj se obračajo na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, med drugim s prošnjo, naj med deficitarne poklice uvrsti poklice kuhar, natakar in sobarica ter jih s tem vključi tudi v javni razpis za pridobitev štipendij.

Vse o razpravi o minimalni plači, ki je danes dvignila veliko prahu: 

Težave rešujejo s tujci

Zaradi pomanjkanja kadrov v Sloveniji turistično gospodarstvo velikokrat zaposluje tujce. Pri tem pa mora biti pozorno na poznavanje slovenskega jezika pri natakarjih, ki so v neposrednem stiku z gosti. K temu jih obvezuje zakon o javni rabi slovenskega jezika.

A kaj, ko tudi tu ni vse, kot bi moralo biti. Seveda je težava spet slovenska birokracija. Če namreč podjetje želi zaposliti tujega državljana, se mora soočiti z dolgotrajnimi postopki, visokimi stroški in administrativnim bremenom pri pridobivanju delovnih dovoljenj.

A dejstvo je tudi, da v slovenskih turističnih podjetjih najraje zaposlujejo lokalne kadre. "Večinoma se začne na recepciji ali v strežbi, kamor poskusimo privabiti čim več zaposlenih iz lokalnega okolja. Iz tega kadra gradimo naprej, ga razvijamo in izobražujemo znotraj podjetja, tako da dobimo kadre za višje funkcije," je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) ob robu Slovenske turistične borze povedal vodja dogodkov v družbi Postojnska jama Žan Mlinar.

V Termah Snovik mlade iz okolice pritegnejo tudi s štipendijami. "Tako jih po končanju šolanja zadržimo vsaj nekaj časa," je povedala direktorica term Petra Zlatoper. "Zelo se angažiramo, imamo individualni pristop do zaposlenih z raznimi ugodnostmi," je pojasnila.

Oblikovanje stalne ekipe je v Hotelu Planinka v Zgornji Savinjski dolini trajalo kar okoli pet let, je povedala lastnica in menedžerka hotela Helena Bizjak Žerovnik. "Zadnja leta imamo ustaljeno ekipo, ki smo jo dolgo iskali," je pojasnila.

V turističnem gospodarstvu izpostavljajo še problem znanja in sposobnosti delovne sile. Alenka Blaško iz tolminskega hotela Dvorec je tako povedala, da imajo v svoji ekipi denimo le enega šolanega natakarja, drugi so priučeni. "Veliko časa se porabi za uvajanje kadra," je izpostavila.

V Bohinj Eco Hotelu so standardi še nekoliko višji kot kje drugje, saj so štirizvezdični superior hotel in pričakujejo določeno znanje oz. izkušnje, da lahko zadovoljijo svoje goste, je povedala predstavnica podjetja Najda Djordževič. "Locirani smo v Bohinjski Bistrici, zato je za nas pridobivanje kakovostnega kadra morda še malo večji izziv kot za koga drugega," je dodala.

Vsi sogovorniki pa so poudarili, da se v prvi vrsti raje odločajo za domače delavce kot tuje. "Smo ekoterme, zato zaenkrat ne zaposlujemo veliko tujih kadrov. Če domačih ne bo, pa bomo morali tudi v to smer," je dejala Zlatoperjeva. "Ne želimo se posluževati kadrov iz tujine, saj natakar iz tujine ne more postreči gosta v našem hotelu. To se nam ne zdi skladno z našo usmeritvijo in ni dobra referenca za naprej," je podobno razmišljala Bizjak Žerovnikova.

Kako zadržati kader, če niti višje plače ne prepričajo?

Veliko predstavnikov turističnega gospodarstva je izpostavilo hitro menjavanje kadrov, pri čemer delavcev pogosto ne zadržijo niti višje plače. "Največji problem je v naravi dela, ki poteka tudi čez praznike, med počitnicami, ponoči ..." je izpostavila Blaškova. Se pa predstavniki turističnega gospodarstva strinjajo, da bo v luči rasti števila turistov in vse večjega števila ponudnikov gostinskih, hotelirskih in drugih storitev treba ukrepati, tako v samih podjetjih kot tudi na področju šolanja in zakonodaje.

Kršitve so pogoste, inšpektorjev pa malo

Dokler ne bomo uredili boljših delovnih pogojev, ugodnejšega delovnega časa - da bodo zaposleni imeli čas tudi za zasebno življenje - ter višjih plač, bo vedno težje pri pridobivanju delavcev v panogi, pa najsi gre za domače ali tuje delavce, je prepričana generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec.

"V kolikor bomo želeli obdržati zaposlene in pridobiti nove, bo gostinske poklice treba dvigniti na raven pomembnih in dobro plačanih poklicev, ki bodo v svoje vrste pritegnili tudi mlade. Tem poklicem je treba vrniti ugled, da bodo v družbi znova postali cenjeni," je pristavila.

Redki so delodajalci, ki se zavedajo, kako zelo je pomembno, da zaposlijo kakovosten in izobražen kader, je nadaljevala Črnčeceva. Zaposlene je treba za kakovostno opravljanje dela dobro plačati, jih stimulirati in nagrajevati, ob tem pa jim nuditi možnost izobraževanja in kariernega razvoja. "A vse to bo moralo šele priti v zavest še marsikaterega delodajalca v Sloveniji," je opozorila.

Kakšne so plače v gostinstvu?

Plače v dejavnosti gostinstva in turizma so kljub razcvetu panoge še vedno na repu storitvenih dejavnosti. Povprečna bruto plača v Sloveniji je v februarju znašala 1714,49 evra, v dejavnosti gostinstva pa 1180,81 evra. Veliko delavcev prejema plače malo nad minimalno, ki je 886,63 evra bruto, marsikje pa še to ne.

Pri tem pa se pri marsikaterem delodajalcu pojavljajo kršitve delovne zakonodaje na področju delovnega časa, počitkov, plačevanja presežnih ur, kršitve so pogoste tudi pri zamikih izplačila plač. Prav tako se pojavlja vse več kršitev pri zaposlovanju tujih delavcev, ki jih denimo želijo delodajalci kljub želji po predčasni prekinitvi delovnega razmerja zadržati pri sebi.

Sindikat v primeru nespoštovanja zakonodaje najprej opozori delodajalca, sicer pa kršitve prijavi na inšpektorat za delo ali druge ustrezne institucije. Inšpektorji bodo, kot so se dogovorili s sindikatom, v letošnji poletni sezoni izvajali nadzor tudi nad delovnim časom, počitki ter izplačilom regresa za letni dopust, še poseben nadzor v gostinstvu pa bo potekal v avgustu. Inšpektorjev je sicer še vedno premalo, je še dodala Črnčeceva.