Koronavirus je spravil na kolena še tako trdne zdravstvene sisteme, ki se z novim nepredvidljivim virusom spopadajo s pomanjkanjem zaščitne in zdravstvene opreme, prepolnimi bolnišnicami in pogosto z nezmožnostjo pomagati najbolj bolnim. Preutrujeni zaposleni z zdravstvu se soočajo s smrtjo, občutki nemoči, tesnobo, izgorelostjo, strahom.

"Zdravstveni delavci so močno na udaru," je za ameriški časnik New Yorker dejal francoski psihiater Philippe Nuss. "Vsi so zmedeni, vse je strah in vsi potrebujejo podporo," je opozoril. Od začetka krize zaradi novega koronavirusa je govoril z okoli 100 zaposlenimi v francoskem zdravstvenem sistemu. Po njegovih besedah so že zdaj na koncu moči, čeprav pričakujejo še hujše čase, in številni so mu dejali, da nameravajo po končani krizi zapustiti javno zdravstvo. Njihov način dela se je namreč močno spremenil. Če so prej vedeli, da nevarnost ostaja pred bolnišničnimi vrati, je danes drugače. "Tukaj in zdaj so teroristi med nami," je ponazoril Nuss. "Težko je, ker se bojimo tudi za lastna življenja," je razložil.

Covid-19 je samo v Evropi terjal več kot 84.000 življenj. Največ– več kot 12.000 – je smrtnih žrtev v Veliki Britaniji, medtem ko so med najhuje prizadetimi tudi Italija, Francija, Španija in Nemčija. Med umrlimi so tudi medicinske sestre, zdravniki in drugi zdravstveni delavci, zato predvsem zaposlenim v zdravstvu v prvih "bojnih" vrstah grozijo tesnoba, depresija, izgorelost in tudi posttravmatska stresna motnja, opozarjajo v Britanskem združenju psihologov.

"Tvegamo hudo zdravstveno krizo in celotno generacijo izgorelih zdravstvenih delavcev," je po poročanju BBC opozorila Kathryn Scott iz Britanskega združenja psihologov. "Ob pravočasnem ukrepanju pa lahko zmanjšamo negativne vplive na zaposlene, ki doživljajo travme zaradi covid19," je poudarila. Po njenem mnenju bi morali vsem, ki so po izbruhu še bolj obremenjeni kot prej, nuditi primerno in ustrezno pomoč, da bodo zdržali pritiske v prihodnje. Bolj pogosto in resnično kot kdaj koli prej se namreč soočajo s smrtjo, izgubo bolnikov, obolenji sodelavcev, strahom pred okužbo svojih ljubljenih. So pod hudim stresom in veliko bolj izpostavljeni okužbi z novim koronavirusom kot drugi. Prav tako jih tare občutek nemoči – niso vajeni videti umirati tako veliko bolnikov, ki jim enostavno ne znajo, niti ne morejo pomagati. Zaradi travmatičnih dogodkov, ki so jim priča, se borijo z nespečnostjo, občutki krivde, zmedo. Ob nepravočasnih ukrepih bi lahko več desetletij nosili hude psihične posledice, opozarjajo v Britanskem združenju psihologov.

Tudi v Sloveniji številni v prvih "bojnih" vrstah

V Sloveniji je zaradi novega koronavirusa doslej umrlo več kot 60 ljudi in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se zavedajo, da lahko nepredvidljiva in nepoznana situacija povzroči stisko, stres in strah. Zato so izdali navodila, kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti zaradi covid-19. V prvi vrsti se moramo zavedati, da bo težko obdobje minilo. Med drugim svetujejo pogovor z bližnjimi, lahko pa pokličete tudi na telefone v stiski. Kontakti so na voljo TUKAJ in tudi TUKAJ.

Poleg zdravstvenih delavcev, med katerimi so tudi patronažne sestre, negovalke, strežnice in čistilke, so na udaru zaposleni v domovih za starejše. Starostniki spadajo med ranljivejše skupine in v Sloveniji je delež potrjenih okužb najvišji ravno pri najstarejših. Po prepovedi obiskov svojcev so negovalke še bolj obremenjene tudi zaradi hujših stisk, ki jih prebivalci domov lahko doživljajo zaradi osame in strahu. Prav tako v nekaj domovih skrbijo za okužene, čeprav niso zdravstvene ustanove in večinoma nimajo ustrezne zaščitne opreme niti dovolj usposobljenih zaposlenih.

V Lekarniški zbornici Slovenije opozarjajo, da so tudi zaposleni v lekarnah vsak dan izpostavljeni potencialni nevarnosti okužbe. V težjih razmerah kot prej delajo prodajalci in v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije zahtevajo zvišanje kriznega dodatka za najbolj ogrožene. "Zaposleni v trgovini tako kot številni drugi delavci, ki danes redno odhajajo na svoja delovna mesta zaradi narave dela, so neprimerljivo bolj izpostavljeni tveganjem za svoje zdravje in zdravje svojih najbližjih. Prav zato v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije pričakujemo, da bodo vsa trgovska podjetja, ki obratujejo v času krize, predvsem pa trgovine, ki se ukvarjajo z živilsko dejavnostjo, lekarne v zasebni lasti in bencinski servisi delavcem izplačale višje krizne dodatke, in sicer 500 evrov neto," so zapisali.

V prvih "bojnih vrstah" so seveda pripadniki civilne zaščite in gasilci, ki imajo kljub prepovedi kurjenja še več dela s požari v naravi, vojaki in tudi policisti. Bolj so obremenjeni, ker imajo stike z ljudmi, delajo 24 ur dnevno, policisti morajo izrekati opozorila ali kazni zaradi odloka o omejitvi gibanja, obenem se zdaj soočajo še z več nasilja v družini kot poprej. 

Medtem ko so številni doma, delajo zaposleni tudi ponekod v proizvodnji. V službo hodijo tudi komunalni delavci, ki med drugim odvažajo smeti in skrbijo za oskrbo s čisto pitno vodo. Soočajo se z nevarnimi odpadki, z odvrženimi rokavicami in zaščitnimi maskami. Zato komunalna podjetja opozarjajo, da je treba uporabljeno zaščitno opremo tesno zavezati v plastično vrečko in jo odvreči v zabojnik za mešane odpadke. Obenem pozivajo k smotrnemu in pravilnemu odlaganju odpadkov. Na terenu so dostavljavci in cestni delavci, vozniki tovornjakov se soočajo z zastoji in omejitvami na mejah ter tveganji za okužbo med postanki.

Razmere so skrajno negotove. Kriza lahko pusti resne posledice tako na duševnem kot tudi telesnem zdravju in nevarnost se veča z daljšanjem negotovega obdobja. Nihče ne ve in si niti ne upa napovedati, koliko časa bo vse skupaj trajalo in kakšne bodo posledice. Vse vpliva na zaposlene, bodisi v prvih "bojnih" vrstah kot tudi na ljudi, ki delajo od doma ali ki na čakanju ne vedo, kaj prinaša jutri. Zgoraj našteti zaposleni in zagotovo še kdo drug, ki smo ga nehote morda izpustili, danes tvegajo soočenje s tesnobo, depresijo, izgorelostjo. Zato je izredno pomembno, da si – ko je le mogoče – vzamejo premor in da po potrebi naglas priznajo, da niso v redu. Takrat pa je ključno, da dovolj zgodaj poiščejo pomoč in da je hitro dostopna. Veliko pomaga že pogovor in zavedanje, da bodo hudi časi tudi zagotovo minili. Preberite priporočila Nijz za duševno zdravje v času širjenja novega koronavirusa ...

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!