Osrednja tema sindikalnih pozivov pred letošnjim praznikom dela je delovni čas, ki se po opozorilih sindikatov pri mnogih delavcih ne konča po osmih urah dnevno in 40 urah tedensko. Kot je za STA dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, se tudi zaradi digitalizacije delovnik v zadnjem času spet širi "v vse pore našega življenja".

Po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) bi morala ne glede na vse še vedno veljati t. i. formula 888, ki pomeni osem ur za delo, osem ur za prosti čas in osem ur za počitek v vsakem delovnem dnevu. "Sindikati opozarjamo, da se kljub preteklim 130 letom od prvih žrtev zaradi delovnega časa na tem področju ni zelo veliko spremenilo. Po številu opravljenih ur se je delovnik res skrajšal, a se v zadnjem času spet širi v vse pore našega življenja. Delamo več, kot je predpisano z zakonom, ne držimo se omejevanja nadurnega dela, delamo tudi ob koncih tedna in med prazniki," je opozorila.

Po njenih besedah je napočil trenutek, ko moramo oceniti, kam vodi takšna preobremenjenost z delom. Zavzela se je premislek o morebitnem skrajševanju delovnega časa, obenem pa pozvala k učinkovitemu inšpekcijskemu nadzoru spoštovanja predpisane dolžine delovnikov.

Vprašanje delovnega časa bo tudi rdeča nit nagovorov, ki jih bosta imela na večerni proslavi na ljubljanskem Rožniku Jerkičeva in predsednik konfederacije Pergam Jakob Počivavšek. Kot je za STA dejal slednji, je to vprašanje povezano z več vidiki. "Nekateri so tako primorani delati dlje, da si izboljšajo plačilo, pozabiti pa ne smemo niti na prekarne delavce, ki so mnogokrat prisiljeni delati dlje, saj nimajo pravne zaščite, na katero bi se lahko sklicevali," je opozoril.

Izpostavil je tudi vprašanje podaljševanja delovne aktivnosti, ki ga bo težko zagotoviti, če bodo zaposleni stalno opravljali nadure, saj bodo izčrpani. Tako kot Jerkičeva pa je opozoril še na sodobne tehnologije, ki omogočajo nenehno povezljivost ter s tem brišejo mejo med delom in prostim časom.

Kaj pravi ministrica za delo?

Da izkoriščanje in kršitev delavski pravic "ne sodita v naš čas", je v poslanici pred prvim majem poudarila tudi ministrica za delo Ksenija Klampfer. "Zato ob letošnjem prvem maju, prazniku dela, ko se spominjamo zgodovinskih dogodkov in vseh, ki so nam priborili delavske pravice, pozivam vse delodajalce k spoštovanju pravic delavk in delavcev, k ustreznemu plačilu in nagrajevanju ter k dvigu poslovne kulture in medsebojnih odnosov," so njene besede povzeli na ministrstvu.

V Sindikatu Mladi plus so medtem opozorili, da se mladi še vedno soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. "Če pa že delamo, smo vse prevečkrat ujeti v prekarne, negotove, nestabilne in nestalne oblike dela, s tem pa nam je dostop do osnovnih delavskih in socialnih pravic pogosto onemogočen," so zapisali v sporočilu. Ob tem so opozorili, da se delodajalci "neprestano trudijo", da bi že obstoječe socialne in delavske pravice skrčili tudi za redno zaposlene.

"Čeprav gre torej gospodarstvu bolje in je trenutno načeloma lažje dobiti zaposlitev, je strašljivo dejstvo, da se je v primerjavi z letom 2000 strah mladih pred brezposelnostjo skoraj podvojil. Na podlagi naših izkušenj pri delu z mladimi lahko sklepamo, da so zato mladi vse prevečkrat pripravljeni sprejeti kakršnokoli delo ter obenem pristati na kršitve," so še navedli.

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo pa so izpostavili problematiko prekarnih delavcev, katerih delo je "velikokrat nevidno in samoumevno". "V povprečju samostojni podjetnik v Sloveniji letno opravi 239 delovnih ur več kot redno zaposleni, kar bi ob osemurnem delovniku pomenilo skoraj 30 delovnih dni več, zasluži pa za skoraj polovico manj," so opozorili.