Vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času bolniške odsotnosti je pogosta, pravi Maša Gregorčič iz službe pravne pomoči Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). 

"Za samo vročitev med bolniškim staležem ni zakonskih ovir, tako začne pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi odpovedni rok teči z naslednjim dnem od vročitve oziroma pozneje, če to določi delodajalec skladno s programom presežnih delavcev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Enako velja tudi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki začne učinkovati z dnem vročitve oziroma z dnem prve neupravičene odsotnosti delavca z dela," je razložila Gregorčičeva. 

Vpliva pa bolniška odsotnost delavca na podaljšanje delovnega razmerja, in sicer če je delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka bolniško odsoten z dela, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko se vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najpozneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka, je razložila.

"Če delavcu delovno razmerje preneha zaradi poteka šestih mesecev po izteku odpovednega roka in je v tem trenutku še vedno v bolniškem staležu, je za čas največ 30 dni upravičen do nadomestila, ki gre v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Če je delavec v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa mu pripada nadomestilo v breme ZZZS vse do zaključka bolniškega staleža," je še dodala. 

Vir podatkov: spletna stran ZSSS