Japonska vlada je objavila statistične podatke, da je skokovito naraslo število smrti na delovnem mestu zaradi preobremenjenosti. V finančnem letu, ki se je končalo marca lani, je umrlo dobrih 1400 zaposlenih. Toliko jih je iz omenjenih razlogov umrlo v celotnem obdobju 2004-2008.

Nemški Deutsche Welle piše o pozabljenem primeru 26-letnega dekleta Mina Mori, ki je svoje življenje predčasno končala junija pred osmimi leti. Šele lani je bil njen nekdanji delodajalec, podjetje Watami, pripravljen staršem plačati odškodnino v višini dobrega milijona evrov. Pred samomorom je pustila sporočilo, kjer je potožila nad bolečinami, ki so prizadele celotno njeno telo, počutila se je izgorelo in čustveno izpraznjeno. Ni se bila več zmožna premikati tako hitro, kakor bi si želela. Omenjeno so bile posledice 10-urnega delovnika, ki ga je redno prisilno še podaljševala, kajti z delom je zaključila, ko je že odpeljal zadnji vlak proti domu. To jo je prisililo v prenočevanje v baru. Obenem je na mesec povprečno oddelala še več kot 140 neplačanih nadur.

Po opažanjih tokijskega odvetnika Hirošija Kavahita je več razlogov za skokovito naraščanje smrti, povezanih s preobremenjenostjo. A glavne vidi v preveliki tekmovalnosti in v veliki pripadnosti do podjetij. Ko mladi vstopijo na trg delovne sile in se zaposlijo, podjetja namreč priredijo zabave, na katerih jih nagovorijo najpomembnejši predstavniki podjetja, ki jih pozivajo, naj podjetje razumejo kot svojo drugo družino.

Kavahito razlog vidi tudi v zadnjih spremembah v japonskem gospodarstvu. Ko je pred četrt stoletja država zdrsnila v deflacijsko krizo, so bila podjetja primorana zaposlovati več začasnih delavcev, tisti, ki so zadržali stalno zaposlitev, pa so pristali na slabšanje delovnih pogojev. To se je odražalo zlasti v ukinjanju raznih bonitet, krajšanju dopusta, neplačevanju nadur in daljšanju delovnega časa. Vse naštete izgube delavskih pravic so postale nekaj normalnega, za kar gre po njegovem mnenju krivdo pripisati zelo prožni delovni zakonodaji.

Na Japonskem ne upoštevajo dolžino delavnika. Četudi so v drugem največjem azijskem gospodarstvu v teoriji omejitve delovnega časa enake kot v Evropi, jih delodajalci navadno zaobidejo prek dogovorov s sindikati in delavci. Zaposleni se bojijo za delovna mesta, zato se ne upajo upreti. Vlada se medtem trudi zajeziti "karošije", kakor se na Japonskem imenujejo smrti zaradi preobremenjenosti na delu. Leta 2014 je bil sprejet zakon, po katerem oblasti podjetja nadzorujejo in preverjajo primere smrti ali bolezni, ki nastanejo kot posledica prevelikih delovnih obremenitev. Lani so tako obravnavali 2362 tovrstnih primerov, nepravilnosti pa so odkrili v le 60 primerih.

Slab položaj mladih delavcev ima negativne učinke tudi na že tako slabo japonsko demografsko sliko. Mladi namreč na delovnem mestu preživijo toliko časa, da zaradi obveznosti nimajo možnosti ustvariti družin ali pa se za otroke odločajo razmeroma pozno, kar vodi v vedno manjše število rojstev. Nizka rodnost skrbi tudi vlado, ki pa po Kavahitovih besedah ne stori dovolj, da bi mlade razbremenila in jim tako omogočila, da si ustvarijo družine. Težava je resna, saj Japonska zaradi vedno starejšega prebivalstva vse težje računa na hitrejšo gospodarsko rast.