Informacijski pooblaščenec in Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) organizacijam v Sloveniji priporočata, da se previdno odločajo o javni objavi e-naslovov zaposlenih. V današnjem skupnem sporočilu sta državna organa izpostavila pomen pozorne presoje organizacij, katere so tiste osebe, katerih narava dela je takšna, da je objava njihovega e-naslova pomembna za komunikacijo organizacije s svojimi strankami oziroma uporabniki.

Takšna objava namreč predstavlja izjemo po zakonu o varstvu osebnih podatkov za podjetja, ki izvajajo neposredno trženje, da ne potrebujejo predhodne uporabnikove privolitve za pridobivanje, hrambo in uporabo naslova za namen neposrednega trženja.

Organizacije se morajo zavedati, da z javno objavo e-naslovov zaposlenih lahko na te naslove posledično pride tudi večja količina nezaželene e-pošte. Med takšno pošto pa so lahko tudi nevarna sporočila, ki lahko ogrozijo varnost organizacije, kot so phishing sporočila, sporočajo iz Informacijskega pooblaščenca in Akosa.

Čeprav takšna javna objava osebnega e-poštnega naslova zaposlenega pomeni izjemo za podjetja, ki izvajajo neposredno trženje pa Informacijski pooblaščenec in Akos opozarjata, da kljub temu obstajajo nekatere omejitve za pridobivanje, hrambo in uporabo takšnih podatkov.

V sporočilu je navedeno, da morajo biti podatki v zbirkah točni in ažurni, kar zahteva redno preverjanje, ali so bili določeni elektronski naslovi umaknjeni s spletne strani organizacije, kjer so bili objavljeni. Dodatno se morajo podjetja za neposredno trženje zavedati, da posameznik lahko zahteva informacije o viru svojih podatkov, zato mora podjetje zabeležiti natančen vir osebnega podatka.

Nadzorna organa še opozarjata, da naj bi podjetja, ki izvajajo neposredno trženje pri pošiljanju komercialnih sporočil na osebne elektronske naslove pošiljala le takšna sporočila, ki so po vsebini lahko relevantna za naslovnika, s čimer se izognejo tveganju, da bo naslovnik prejeto sporočilo štel kot neželeno elektronsko pošto.